Slovenski biografski leksikon

Roblek Hugo, planinec in narodni borec, r. 27. dec. 1871 v Radovljici lekarnarju Aleksandru, u. 19. jul. 1920 (op. ur.: 13. jul. 1920) v Trstu. Po končani niž. gimn. v Lj. (1886) in lekarniški praksi v Kranju je napravil 1889 tirocinalni izpit v Lj. in študiral 1889–91 farmacevtiko na Dunaju (1892 mg.). Služil je 1893–900 v očetovi lekarni v Radovljici in kot lekarniški provizor 1900–4 v Vipavi, Mrbu in drugod. L. 1904 je bil za lekarnarja v Leuterbachu (Švica), 1905–6 v Kafr-el-Zayatu (Egipt). Sredi 1906 se je vrnil v domovino in vzel v najem lekarno V. Eggenbergerja v Tržiču, 1911 je odprl na Bledu sezonsko lekarno, obenem kupil radicirano lekarno v Neumarktu na Tirolskem. L. 1919 je s slov. borci branil Podroščico (Koroška). Julija 1920 se je vračal z ženo Pavlo (hčerjo dr. Frana Tominška) iz Neumarktla, kjer je bil prodal lekarno, na Bled in se spotoma ustavil v Trstu; 19. jul. se je pri skoku iz gorečega, po fašistih zažganega Nar. doma (Hotel Balkan) do smrti pobil. — R. je z Jak. Aljažem (SBL I, 8) polagal temelje slov. planinstvu na Gorenjskem. Bil je 1895 z dr. Jankom Vilfanom ustanov. in predsed. (1898–902) radovlj. podružnice SPD, ki je na njegovo pobudo 1895 zgradila (prvo) Vodnikovo kočo v ravnici Velega polja, pridobila kočo na Rodici in 1901 Tomčevo kočo na Poljški planini ter postavila 1901–2 pod Pustim gradom turistovski most čez Savo, tako najkrajše zvezala Radovljico s Kamno gorico oz. z Jelovico. R. je sam ali s podružničnimi člani, ki jih je znal edinstveno navdušiti za planinstvo, markiral ves Bohinj. kot, njegove zveze s Tolminsko, vso okolico Bleda in Radovljice ter sev.-zah. dele Ratitovca (PV 1895). Bil je med prvimi, ki so spoznali važnost Bleda kot središča tujskega prometa, po njegovi in dr. Krisperjevi (SBL I, 570–1) zaslugi se je Bled po 1919–20 spet napolnil z gosti. V oporoki je R. zapustil svojo hišo v Radovljici podružnici SPD, ki je iz izkupička zgradila 1932–3 na Begunjščici Roblekov dom (1757 m). — Prim.: krstne matice župnega urada v Radovljici; nekrolog (dr. Hans Heger) v Pharmazeutische Post, Wien 1920; PV 1895, 70, 106, 137; 1897, 5; 1898, 72; 1900, 81; 1901, 106, 108, 123; 1902, 95, 111; 1933, 280, 304–7, 417–8; 1955, 62–3, 112, 222–8 (slika na str. 113); SN 1920, št. 175; podatki mag. pharm. Riharda Sušnika in veter. inspektorja Hugona Turka. Ara.

Andrejka, Rudolf: Roblek, Hugo (1871–1920). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi512001/#slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

ROBLEK Hugo, planinec in javni delavec, r. 27. dec. 1871 v Radovljici, u. 19. jul. 1920 (op. ur.: 13. jul. 1920) v Trstu. Oče Aleksander, lekarnar. Po nižji gimn. v Lj. iu lekarniški praksi v Kranju je študiral farmacevtiko na Dunaju (1889–91). Leta 1892 je postal magister farmacije in potem služboval v očetovi lekarni ter v drugih krajih po Sji, v Švici in Egiptu. 1906 se je vrnil domov, imel lekarno najprej v Tržiču, nato na Bledu in istočasno v Neumarktu na Tirolskem. To lekarno je 1920 prodal, in ko se je na poti na Bled ustavil v Trstu, je prenočil v Narodnem domu prav na dan, ko so ga fašisti požgali. Pri skoku iz gorečega doma se je do smrti pobil. R. je bil eden izmed utemeljiteljev planinstva na Gorenjskem, deloval je tudi za turistično propagiranje Bleda. Iz deleža, ki ga je volil v oporoki, je bil zgrajen 1932–33 Roblekov dom na Begunjščici (1757 m).

Prim.: Istra 9. avg. 1935; SBL III, 118–19 in tam nav. liter.; Vodnik po slovenski planinski poti, Lj. 19794, 91.

B. Mar.

Marušič, Branko: Roblek, Hugo (1871–1920). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi512001/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine