Slovenski biografski leksikon

Robida Ivan, leposlovec in znanstvenik, brat Adolfa R-e, v Lj. r. 1. jul. 1871 in u. 12. okt. 1941. Obiskoval je gimn. 1881–90 v Lj., študiral medicino na Dunaju in v Gradcu, promoviral 5. apr. 1897. V splošni medicini se je izpopolnjeval 2 leti v dež. bolnici v Lj., kot nevrolog-psihiater nadaljeval študij na kliniki v Gradcu, na Dunaju in podobnih zavodih na Nemškem, v Švici in Franciji. Kot zdravnik je služboval v Lukovici in pri dež. vladi za Kranjsko; od 1900 je bil ordinarij moškega oddelka dež. umobolnice na Studencu in skušal zavod modernizirati, bil pa odslovljen (SN 1906, št. 250, 257, 277; 1907, 270; S 1906, št. 86, 87); v hudih bojih je dobil vodstvo novega oddelka za živčne in duševne bolezni v dež. bolnici v Lj., ki ga je kot primarij in predstojnik vodil do upokojitve 1937. L. 1920 se je habilitiral kot docent za nevrologijo in psihiatrijo na vseučilišču v Krakovu. Njegov prvi spis je Cvetica ognjenica (DS 1888, 48); kot leposlovec je pod imenom Prokop nastopil s klasicistično dramo Erazem Tatenbach (DS 1891) in s Črticami iz zgodovine slikarstva slovenskega (-i-, DS 1891); 1892 je ustanovil z nekaterimi Slovenijani na Dunaju napredni dijaški list Vesno in pod imeni: Alastor, Josephus, Mephisto pisal pesmi in prozo. Značilna zgleda nove realistične proze sta noveli Za vzorom; Doktor Mahan. Ko je Vesna prenehala, je objavljal v SS balade, epigrame (Hren iz Gradca) ter vodil šolo za mlade pisatelje. L. 1891–2 je sodeloval tudi pri LZ pod imenom Alastor s pesmimi erotične in socialne vsebine (Dunajske pesmi). L. 1896 so igrali akademiki v Gradcu njegovo borbeno dramo Strast in čast (S 1896, št. 59; SS 1896, 136); uprizoritev v Lj. je Dram. dr. odklonilo (SN 1896, št. 87; Sn 1912, 276). L. 1900 se je v LZ in v INK (1900, 1901) vnovič oglasil; v teh in poznejših pesmih (ŽS 1923; DS 1924–6) prevladuje epsko baladni značaj; spesnil je tudi libretto Jelenji klic (rokopis) in Rože ob poti (Lj. 1924), ki so v rokopisu dvakrat prevedene v nemščino. Zadnji zgled njegove leposlovne proze je Kmetska smrt (SN 1900, št. 44). Kot kritik je napisal mnogo poročil, posebno o modernem slovstvu, n. pr. o Župančičevi čaši opojnosti (Nov pesnik, SN 1899, št. 87–90); Kristan, Žarki in snežinke (SN 1900, št. 70); Župančič, Pisanice (SN 1900, št. 87); Cankar, Jakob Ruda (SN 1900, št. 107); D. Kette, Poezije (LZ 1900, 512); o Jenkovih Poezijah II (SN 1901, št. 58); Šorli, Človek in pol (SN 1903, št. 93–5); Cankar, Ob zori (SN 1903, št. 99), Na klancu (št. 134); Nina (Naš List 1906, št. 42); Lj. Poljanec, Poezije (ib. št. 25). S temi ocenami se je boril za priznanje in umevanje mlade slov. umetnosti.

Za znanstveno delo je prispeval iz svoje stroke članke o sodni medicini v SP: O prisodnosti normalnega človeka (1901–2); Akutna psihoza na podlagi imbecilitete (1902); K slučaju »Bratuša« (1903); Onemoglostna psihoza (1904); v LV je od 1920 dalje objavil: O živčnih in duševnih boleznih po gripi; O psihozah po otrovanju z atropinom; O prisilnem prekladanju spodnjih ekstremitet (podometathesis) osobito kot zgodnjem simptomu pljučne tuberkuloze; Živčne in duševne bolezni v njihovih medsebojnih odnošajih napram tuberkulozi; O kutanni hiperesteziji kot vodilnem simptomu meningitičnih psihoz; Donesek k kazuistiki alkoholske ljubosumnostne blodnjavosti in pivskega bledeža; Delirium tremens kot sindrom? 1926–7 je objavil več psihiatričnih (forenzičnih) ekspertiz, med njimi tudi nekaj polemičnih (prim. Justificirani Josip Hotko, LV 1927, julij, str 16; še SP 1926, 257; S 1926, št. 86–87.) — L. 1920 je izdal Psihične motnje na alkoholski podlagi. V teh razpravah je R. oral ledino naše nevrološko-psihiatrične znanosti s slovensko terminologijo in izraznostjo. — V Neurologisches Zentralblatt l. 1918/9 je napisal Über psychische und nervöse Störungen nach Influenza; Ein Fall von einem, vom Canalis baseopharingealis ausgehenden malignen Tumor unter dem klinischen Bilde einer akuten Polioencephalitis superior. Za Österr. Fischereizeitung (1918/9) več razprav o nekaterih parasitarnih boleznih ciprinoidov.

V namene poljudne znanosti, zlasti naravoslovja, higiene in medicine je predaval v raznih društvih in dal pobudo za ustanovitev lj. »Akademije«, kjer je bil podpredsednik; nekaj svojih ljudskoprosvetnih predavanj je tudi objavil: O kugi (LZ 1900); Alkoholizem (LZ 1901); Ženska duša (SN 1902, št. 59–74; ugovor št. 62; nasproti ugovoru: Možgani ženske št. 90); O razstrelivih (SN 1904, št. 502 in DS 1909); v posebnih knjižicah je izšel Boj alkoholu (Lj. 1922) in opis najpogostejših ljudskih bolezni v obliki povestic Da ste mi zdravi, dragi otroci! (Lj. 1922). Iz tajnosti prirode (VD 1926, psevd. Egidij Sever); knjižica Blaznost in blazništvo je ostala v rokopisu. Kot lovec in športni pisatelj je objavljal razprave in članke v Lovcu 1923 pod imenom dr. Quidam, v Ribiško-lovskem vestniku ter v raznih nemških lovskih in ribiških listih; v posebni knjižici je izdal Der Huchen und sein Fang mit der Angel (Lj 1902). — R. je bil skoraj polihistorski izobraženec, duhovit in oster družabnik, ki je izvabljal nasprotja, samosvoj in neuklonljiv, pa tudi nesebičen; po mišljenju svobodomislec se ni vezal na polit. stranke, čeprav je prva leta rad posegal v njihov boj in žel tudi preganjanje.

V političnih bojih po 1904 je napisal več uvodnikov, polemičnih člankov in satiričnih podlistkov za Naš list (n. pr. Peter beži! 1906, št. 34; Balada o beli cesti, št. 44), ND, S, RP. Iz svojih osebnih doživetij in grozot prve svetovne vojne je napisal Spomine na Suhi bajer l. 1915/6 (Kron 1935). — Za vzgojo igralskega naraščaja je vodil 1910/1 višji tečaj Ljudskega odra v Lj. in z njim uprizoril Grillparzerjevo klasično tragedijo Ljubezni in morja valovi; v Dramatični šoli združ. gled. igralcev v Lj. je l. 1920–5 predaval o dramski psihologiji. — Prim.: J 1937, št. 44 (s sliko); 1941, št. 241 (s sliko) do 244; S 1941, št. 241, 243 (s sliko); SN 1941, št. 237; Spominski almanah, Lj. 1939, 186 (slika), 327, 328; CZS III, 354, 375; V, 318, 319; VI, 341; IX, 63, 67, 75, 380, 391; XVI, 14, 315, 327; Koblar, Starejša slov. drama (Klasje št. 25, str. 177); Novejša slov. drama (Klasje št. 33–4, str. 235); A. Šerko, LZ 1921, 121. Kr.

Koblar, France: Robida, Ivan (1871–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi511266/#slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine