Slovenski biografski leksikon

Ravnihar Božena-Nataša, zdravnica in politična delavka, r. 18. marca 1914 v Lj. Oče Vladimir R. (gl. članek) je bil odvetnik. R-jeva je v Lj. končala gimn. in 5 semestrov medicine. L. 1936 je šla za 2 meseca na prakso na Poljsko. Febr. 1937 je v Pragi nadaljevala študij in tam ostala do dec. 1939, ko so Nemci zaprli univerzo. Promovirala je jun. 1940 v Bgdu. Po stažu je od sept. 1941 do odhoda v partizane delala kot volonterka v Ženski bolnici in porodnišnici v Lj. Že v gimn. se je zanimala za marksizem, na univerzi v Lj. pa je bila odbornica levičarskega akad. društva Mladi Triglav, Društva medicincev in Doma visokošolk, kjer je zastopala levo krilo, sodelovala pri Akciji za univerzitetno knjižnico in za razširitev lj. bolnice, v Pragi pa je bila član protifaš. Slovenskega kluba. L. 1940 je zbirala podpise za Društvo prijateljev SZ in v začetku l. 1941 bila odg. urednica NŽ. Maja 1941 je začela med zdravstvenim osebjem organizirati OF, postala član Matičnega odbora zdravnikov OF in delala na političnem, vojaškem, organizacijskem in obveščevalnem sektorju. Jul. je postala kandidatka in sept. 1941 članica KPS. Dne 28. maja 1942 je s prvo večjo skupino zdravnikov odšla v partizane. V NOV je bila od 15. jun. 1942 do 18. marca 1943 pomočnica upravnika Glavne partiz. bolnice na Rogu, do 1. marca 1944 vodja bolnice v sklopu Slov. centr. voj. part. bolnice, do 10. nov. 1944 upravnica te bolnice na Snežniku in do osvoboditve glavna upravnica bolnic VII. korpusa v Črmošnjicah in članica sanitet. oddelka Glavnega štaba NOV in POS. Po osvob. do 6. sept. 1945 je v Lj. opravljala posle šefa pers. ods. sanitet. odd. IV. armade in do 19. marca 1946 bila šefinja pers. odd. sanit. upr. ministr. za nar obrambo v Bgdu. R-jeva je rezervni major, odlikovana z redom hrabrosti, redom part. zvezde III, redom zaslug za narod II in imetnica Partizanske spomenice 1941. L. 1945 je bila izvoljena v GO OF Slovenije in v MLO Lj., l. 1946 je bila sekretarka raj. komiteja KPS Center v Lj., od 1947 pa je bila sekretarka org.-instrukt. odd. MK KPS Lj.

Dne 15. apr. 1946 je bila postavljena za vodjo laboratorijev v onkološkem inštitutu medic. fak. v Lj. Od okt. 1947 do nov. 1948 je bila kot štipendistka Svetovne zdrav. organizacije na Švedskem, Norveškem, Danskem, v Franciji in Švici, da se je izpopolnila v onkologiji. V Laboratoire Pasteur de l'Institut du Radium v Parizu je sodelovala pri raziskavanju mutagene aktivnosti kancerogenih snovi. L. 1949 je dala pobudo za ustanovitev službe za obvezno prijavljanje rakovih obolenj LRS, jo sama organizirala in se popolnoma posvetila strokovnemu delu v onkološkem inštitutu, predvsem radioterapiji raka ter histo- in citološki diagnostiki tumorjev, statističnemu študiju rakovih obolenj v LRS in organizacijskim vprašanjem. Dne 7. nov. 1950 je bila imenovana za asistentko v onkološkem inštitutu, okt. 1952 je postala tam vodja radioterapije, 1. avg. 1955 pa je bila imenovana za docenta medicin. fakultete. Od 1953 do 1958 je bila odbornik Slov. zdravniškega društva, sodeluje v njegovi radiološki in kancerološki sekciji ter v podobnih zveznih združenjih. Objavila je več strokovnih člankov iz področja onkologije v ZdrV in LV. Z referati je sodelovala na sestankih radiologov FLRJ, se udeležila V. mednar. kancerološkega kongresa v Parizu in VI. radiološkega kongresa v Londonu. Od 1957 sodeluje v odboru Centra za medicinsko uporabo izotopov in v odboru Centra za zaščito proti ionizirajočim žarkom za LRS. — Prim.: Zgodovinski arhiv CK ZKS; ULj 366–7. Saje

Saje, Franček: Ravnihar, Božena (1914–2002). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi489016/#slovenski-biografski-leksikon (17. november 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine