Slovenski biografski leksikon

Rakuša Franc, šolnik in pisatelj, roj. 22. dec. 1859 (op. ur.: 22. nov. 1859) v Cvetkovcih pri Ormožu, u. 25. apr. 1905 v Trstu. V Mrbu je končal učiteljišče (1880), bil učitelj na Humu pri Ormožu, šol. upravitelj pri Sv. Bolfenku na Kogu, v Dobovi pri Brežicah in vodja Cir.-Metod. šole v Trstu. Ker ga tržaški magistrat ni potrdil, je prevzel uradniško službo pri Tržaški hranilnici in posojilnici. V Trstu je ustanovil čitalnico pri Sv. Jakobu, vodil njen pevski zbor in orkester. L. 1886 je po načrtu posebnega odbora priredil zemljep., zgod. in krajepisni del Domoznanstva ormoškega okraja (prva tovrstna publikacija na Slov.), 1888 je spisal knjižico o tedanjem vladarju Francu Jožefu I., 1890 Slov. petje v pret. dobah, z življenjepisi in s slikami slov. skladateljev. Priobčil je poučni spis Je zmota kratka – dolg je kes (E in posebej 1896), izdal prva in edina zvezka Dom in šola (1892) ter Slov. družina (1901) in urejeval (1900–1) Gospodarski list, uradno glasilo kmet. družbe za Trst in ok. — Prim.: Geršak, Ormoški spomini 159–61; Sn 1886, 303–4; UT 1905, št. 18; E 1905, št. 115, 116; S 1905, št. 95, 96; SN 1905, št. 95, 96. *

Uredništvo: Rakuša, Franc (1859–1905). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi483783/#slovenski-biografski-leksikon (17. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

RAKUŠA Franc, šolnik, publicist, r. 22. nov. 1859 (v SBL in knjigi Sv. Jakob napačno dec.) v Cvetkovcih pri Ormožu, u. 25. apr. 1905 v Trstu. Oče Franc, mati Jožefa Dominko, kmeta. Obiskoval je učiteljišče v Mrbu in maturiral 1880. Učil je na Humu pri Ormožu, bil šol. upravitelj pri Sv. Bolfenku na Kogu in v Dobovi pri Brežicah. 1. apr. 1896 je prevzel vodstvo šole CMD pri Sv. Jakobu v Trstu, a tržaški magistrat ni potrdil imenovanja. Učil je kot suplent od 16. jan. 1897 do apr. 1898, nato sprejel službo uradnika pri Trž. hranilnici in posojilnici. Istočasno je pričel aktivno delovati v društvenem življenju šentjakobskega okraja, kjer je bil preds. Bratovščine sv. Cirila in Metoda ter med soustanovitelji Delavskega konsumnega društva (1899) in Šentjakobske čitalnice (1901). V obeh društvih je prevzel tajn. mesto, vodil čitalniški orkester in pevski zbor. Ob desetletnici njegove smrti so šentjakobska društva organizirala nabirko za podaljšanje ohranitve pokojnikovega groba in priredila 9. jul. 1915 slovesno mašo zadušnico, pri kateri je pel zbor, sestavljen iz članov raznih tedanjih šentjakobskih društev. Kot strok. pisec je R. segel na najrazličnejša področja. 1886 je po načrtu posebnega odbora uredil zemlj., zgod. in krajepisni del Domoznanstva ormoškega okraja, ki je prva tovrstna publikacija na Slovenskem; 1888 je napisal knjižico o Francu Jožefu; 1890 Slovensko petje v preteklih dobah z življenjepisi in slikami slov. skladateljev. Objavil je še spis Dom in Šola (1892), Je zmota kratka - dolg je kes (E 1896 in pos. izdaja), Slovenska družina (1901) ter urejal Gospodarski list, uradno glasilo Kmet. družbe za Trst in okolico (1901–02).

Prim.: AS v Lj.; SBL III, 20 in tam navedena liter.; drž. arh. v Trstu; Šolska kronika šole CMD pri Sv. Jakobu v Trstu, NŠKT, Ods. za zgod.; Sv. Jakob, 120 pass., slika na ovitku.

ldt

Debelli Turk, Lida: Rakuša, Franc (1859–1905). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi483783/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine