Slovenski biografski leksikon

Raič Anton, zgodovinar, slovstveni zgodovinar, nečak Božidarja R-a (gl. čl.), r. 19. apr. 1845 pri Mali Nedelji, u. 16. sept. 1888 na poučnem potovanju v Pragi, pokopan v grobnici Pisateljskega društva v Lj. Po končani gimn. v Mrbu (1866) je R. študiral na Dunaju zemljepis in zgodovino (prof. Aschbach, Jäger, Lorenz, Simony) ter poslušal tudi Miklošiča (SBL II, 118–22). Postal je suplent (1872) na lj. višji realki, opravil 1874 na Dunaju usposobljenostni izpit iz zgod., zemljepisa in slovenščine ter bil od 1876 pravi, od 1879 do smrti stalni realčni učitelj.

Kot zgodovinar je R. raziskaval predvsem jsl preteklost. Objavil je večjo študijo Kmečke vojske na Ogrskem (A. R. Stanovski, Zora 1877, št. 8–14), obširno ocenil (R., R. A., Sn 1886, št. 3–10) knjigo K. Sicha, Namen und Schwinden der Slaven, 1886 ter za tisk pripravil razpravo Slovenci in Hrvati za cesarja Leopolda I., ni je pa priobčil.

Kot slovstveni zgodovinar je napisal življenjepise: B. Raič (Sn 1886, št. 13–24); Ivan baron Ungnad (LZ 1887, 18, 92); Peter Petretić, kajkavski pisatelj (LMS 1887, 185–226). Najvažnejši R-ev spis pa je Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Stapletonu v 17. veku. R. je ta rokopis odkril in prepisal; dal ga je na voljo Miklošiču, ki ga je tudi uporabil; popisal ga za Žvabove Knjižne redkosti slovenske (LZ 1886, 433–4); končno ga je izdal (Jber. der Staats-Oberrealschule in Lb., 1887, 5–49) in obdelal glede pravopisa in slovnice (ib., 1888, 3–66; ponatis v Lj., 1888, 8⁰, 122).

R. je spisal tudi leposlovno črtico Copernice so (psevd. Petrov Tone, Kres 1881, 504–5) in humoristična dopisa Iz zlate Prage (SN 1888, št. 174, 175, brez podpisa).

V Pisateljskem društvu, kjer je bil R. odbornik in tajnik (1885), je imel 1886 več predavanj: baron Ungnad (dvakrat), Tatenbahova zarota, Kako sem se šolal (dvakrat), Smrt Čengić-age. Bil je odbornik lj. podružnice avstr. uradniškega društva in SM (1886, 1887), ki ji je bil hkrati korektor in ocenjevatelj knjig. — Prim.: Glaser IV, 191–2; Pajkovo gradivo; Levec, LZ 1888, 635–7; S 1888, št. 213; SN 1888, št. 213, 217, 218; LZ 1890, 572; K. K. Oberrealschule in Lb., Festschrift 1902, kazalo; slika na skupinski sliki po str. 122. Glede R-evega Stapletona: V. Oblak, AslPh XI (1888), 258–68, 582–9; V. Oblak, LZ 1888, 632–5, 693–7; Breznik, DS 1917, 282 (starosti rokopisa R. ni pravilno ocenil), Kidrič, Stapleton med Slovenci, ČJKZ IV (1924), zlasti 98 sl. U. M.

Uršič, Milena: Raič, Anton (1845–1888). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi480422/#slovenski-biografski-leksikon (15. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine