Prusheck, Harvey Gregory (1887–1940)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 6, št. 19, 11. 5. 1930

Slovenski biografski leksikon

Prusheck Harvey Gregory (pravzaprav: Perušek Gregor), slikar, r. 11. marca 1887 v Jelovcu pri Veliki gori nad Sodražico, u. 7. jun. 1940 v Clevelandu (USA). Po lastni izjavi je odšel od doma zadnjega aprila in prišel v Ameriko, kjer je imel sestro, 19. jun. 1906. Vendar je glede tega neka nejasnost, ker drugi navajajo, da je domovino zapustil že v 13. letu po končani ljudski šoli, drugod zopet trdijo, da je odšel od doma s 16 ali 17 leti. Že kot otrok je kazal umetniško nagnjenje in je risal, rezljal v lesu ter gnetel figurice v glini. V Ameriki je živel v Clevelandu najprej kot delavec v železarni, nato je okrog 4 leta barval avtomobile; zraven se je samouško ukvarjal s slikanjem. Nato sledi v letih pred prvo svetovno vojno njegova pustolovska doba, ko se je 1911 v družbi starejšega prijatelja kiparja umaknil v samoto zapadno od virginijskih gozdnatih gorá in živel popolnola pračloveško življenje v še nekultivirani naravi. Ko se je vrnil med ljudi, je živel kot delavec v New Yorku, Clevelandu in drugod, zraven pa v prostem času risal ter prvič začel slikati tudi z oljnimi barvami. Poldrugo leto je bil potem v Bradleyu Ill. v tovarni pohištva, zvečer pa risal, slikal in rezbaril. Ko je zaradi vojne zmanjkalo dela, se je kot »tramp« (»črni popotnik«) odpeljal v Chicago in skočil z vlaka prav v umetniški naselbini v South Sidu tega mesta, se pridružil tam živečim umetnikom z namenom, da se v umetnosti tudi šolsko izobrazi, a se je po odločnem odsvetovanju tam uvaževanega slikarja Blanding Sloana (»V Chicagu je samo en Perušek. Ne dovolite, da bi vam v šolah zatrli, kar imate v sebi«) še naprej samouško izpopolnjeval in se od 1916 dalje posvetil samo slikarstvu. L. 1919 se je oženil s Čehinjo in bil nekaj časa vodja dekorativnega oddelka pri neki tvrdki. Eno leto je bil tudi predsednik Zveze chicaških umetnikov. 1919 je v chicaški umetniški koloniji prvič razstavil svoja dela. Ok. 1922 se je izvršil v njegovem umetniškem pojmovanju prelom od naturalističnega pojmovanja k abstraktno simboličnemu in ekspresionističnemu. Med Slovenci je nastopil prvič 1926 v Chicagu z razstavo v dvorani SNLJ, nato pa 1927 v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu in isto leto v Milwaukeeju. Odslej je do smrti vneto sodeloval s slovenskim kulturnim življenjem v USA. L. 1929 je obiskal Evropo, predvsem Slovenijo in svoj rojstni kraj. Ta obisk domovine ga je notranje prerodil in močno stopnjeval njegovo umetniško silo. Po vrnitvi je živel najprej skromno v Evanstonu Ill. Vsako poletje pa se je vračal na jugozapad med Indijance, katerih preprosto življenje in ustvarjanje je močno vzljubil, na severozapad, v Kanado ali Brit. Columbijo. Stalno se je nato naselil v Clevelandu, kjer je imel delavnico na St. Clair Ave 6411. Tu je l. 1931 ustanovil Jugoslovansko šolo moderne umetnosti, ki je uspevala pod pokroviteljstvom Sloven. nar. doma. Za njegovo 50 letnico so slov. Prijatelji sodobne umetnosti iz Clevelanda, Chicaga in drugih slovenskih naselbin priredili 1937 v Clevelandu razstavo njegovih del.

P. je slikar samouk. Njegov umetniški razvoj je vodil kakor pri redko katerem drugem umetniku izključno prirojeni nagon,ki je iz pogosto slučajnih zunanjih pobud privedel končno do izrazito osebnega načina slikanja. Začel je naturalistično in se učil ob opazovanju narave. Pozneje je na svojski način prebavil vplive barvnega in formalnega simbolizma, ekspresionizma in kubizma in na njih osnoval svoj posebni slog. Poleg simbolične vsebine in ekspresionističnega izraza je posebno značilna dekorativna kompozicija njegovih slik, pri čemer je mnogo pobud sprejel od indijanske dekorativne umetnosti. Po povratku iz domovine je z vnemo oblikoval svoja nova doživetja in se umetniško poglabljal v problematiko slovenstva. Marsikatera poteza P.-ove umetnosti spominja na dela slikarja mehiške komunistične revolucije Diega Maria … de la Rivera y Barrientos Acosta y Rodrígueza, l. 1886 rojenega špansko-indijanskega mešanca, kar najbrž ni slučaj, ampak je verjetno, da je njegovo delo na P.-a kakor koli vplivalo.

P. je izredno plodovit slikar. V l. 1916–30 je ustvaril ok. 800 slik. Delal je največ v olju in akvarelu, veliko pa tudi v lesorezni grafiki. Razen simboličnih in ekspresionističnih slik je slikal tudi krajine iz Nove Mehike, ameriškega severozapada in iz Slovenije (največ po spominu), tihožitja, kjer se posebno izraža vpliv indijanske dekorativne umetnosti, pa tudi portrete, posebej večkrat samega sebe. Značilna dela: Gozd v sev. Michiganu (1920), Potnik (razstavljen 1924 v Parizu), Up, Strup, Simfonija ameriškega zapada (v Nar. gal. v Lj.), Moč narave, Vihar, Planet življenja, Pesnik, Vzhod (1926), Sestrice astre, Družina (1927), Jutro v Ljubljani, Ivan Cankar, Mučenik, Pomlad na Dolenjskem, Krajina (1932), Glasba narave itd. ter lesorez Hvaležnost (ob 50letnici 1938).

V USA je imel P. kot umetnik tudi izven slovenskih krogov velik ugled; imeli so ga za enega prvih modernističnih slikarjev v Ameriki (The Art World). Kot edini Jugoslovan, razen svetovno znanega I. Meštrovića, je bil P. izbran za člana svetovne umetniške organizacije Bleeding Hearts. Bil je član umetniških društev American Artist Professional League, American Federation of Artists, Chicago Society of Artists in Illinois Academy of Fine Arts. Razstavljal je v Chicagu, Milwaukeeju, Springfieldu, Daytonu, Washingtonu, Clevelandu, Cincinnatiju, New Yorku, Minnesoti in dr. Njegova dela so v sledečih zbirkah: Milwaukee Art Institut, Milwaukee Art School, Cleveland Art Museum, Boise, Idaho, Ely Minn., Chisholm Minn. in v Nar. gal. v Lj. – Prim.: ŽiS I (1927) 71–5; Frank Zaitz, Ameriški družinski koledar 1928 (Chicago), 94 sl.; Fr. Kobal, Slov. umetnik v Ameriki, DS 1929, 115–8 z il.; Fr. Stelè, DS 1930, 211–5 z il. (vsebuje P.-ovo avtobiografijo); 1929, št. 127; IS 1930, 148/9 z il.; Um V (1940) 3–4 in 14–5 z il.; Thieme-Becker, Allgem. Lexikon der bild. Künstler XXVII (1933), 435; I. Jontez, Jugoslov. šola moderne umetnosti, Mladinski list XIV (Chicago 1925) 71–2; J 1940, št. 175; Bulletin of the Milwaukee Art Institut, vol. 8, junij 1934, str. 4. – Exhibition of Modern Paintings by Artist H. G. Prusheck, Cleveland 1937 (ilustr. katalog). Stl.

Stelè, Francè: Prusheck, Harvey Gregory (1887–1940). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi472745/#slovenski-biografski-leksikon (29. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine