Premrl, Franc (1884–1948)

Premrl Franc, skladatelj, v Vrhpolju pri Vipavi r. 12. jun. 1884 in u. 10. febr. 1948, je obiskoval ljud. šolo v roj. kraju, se kot samouk izobraževal v glasbi ter se naučil tudi krojaštva. Ko je bil že nekaj časa orglal v rojstni župniji, je vstopil v lj. orgl. šolo in jo 1911 dovršil s prav dobrim uspehom. Nato je služboval kot organist v Vipavi, 1929–41 pa v Šmartnem pod Šmarno goro. Tu se je začel skladateljsko razvijati. Pred nemškim okupatorjem se je z družino zatekel v Lj., po končani vojni se je pa vrnil v svoj domači kraj, kjer je u. Natisnjene so bile naslednje P.-ove skladbe: K oltarju božjemu stopimo (slov. maša za meš. zb. in orgle, 1937); Odpre se grob (5 velikonočnih za meš. in moški zb., 1937); Trudna noč na oljke lega (8 postnih za meš. zb., 1938); Cvetlice že oltar krase (slov. maša za meš. zb., 1938); Skrivnostni božji roži (8 Marijinih za meš. zb., 1939); Himna Kristusu Kralju (za meš. zb., 1939); Pozdrav božjemu Detetu (6 božičnih za meš. zb., 1940); Kraljici miru (8 Marijinih za meš. zb., 1941); Vstajaš, Vladar! (5 velikonočnih za meš. in moški zb., 1941); Jezus, Tvoji ljubljenci (dvoglasna maša za mladino, 1942); Štiri velikonočne pesmi za meš. zb. (1945); Tri evharistične pesmi (harmoniziral, 1943); Naj slava v višavah Bogu se glasi (4 ljudske božične za meš. zb. Harm., 1943); Jezus me vabi (5 obhajilnih za meš. zb., 1943); Hvali, Sion, Rešenka (4 cerkv. pesmi za meš. Zb, 1944); Dve Marijini pesmi za meš, zb. (1944) in zbirka, nagrobnic za moški zbor. V CG 1911 je izšel božični ofertorij. V Pevcu so izšli moški zbori: Slovo (XIII. 1.), Žalostinka (XIV. 1.); Scherzando (XV. 1.). Med skladbami, ki so še v rokopisu, je značilen mešani zbor s soli Iškarijot, zložen na Aškerčevo besedilo. Pl.

PREMRL Franc, organist, zborovodja in skladatelj, r. 12. jun. 1884 v Vrhpolju pri Vipavi in tam u. 8. febr. 1948. Oče Franc, kmet in krojač, mati Marija Jamšek, gospodinja. V Vrhpolju je opravil osn. š. V Lj. je 1911 končal orglarsko š. Z ženo Ivano Carli sta imela 9 otrok, ki so povečini umrli že kot otroci. Ne majhno posestvo in tudi ne krojaški poklic mu nista prinašala dovolj zaslužka, da bi mogel dostojno preživljati družino. Orglanje pa je dajalo in daje malo zaslužka. V času njegovega orglanja je bilo cerkv. petje v Vrhpolju na višku. Učil je kar v lastni hiši, le za večje praznike je imel vaje na cerkv. koru. Na pomoč so ga klicali tudi v Vipavo, Ajdovščino, Šturje. Zunanja šibkost in majhnost ter revščina sta mu vtisnila otožen značaj, da je najraje igral in prepeval postne pesmi. 1929 se je pred faš. nasiljem umaknil čez mejo v Šmartno pod Šmarno goro, kamor je prišla tudi njegova družina. 1941 se je pred Nemci zatekel v Lj. Po vojni se je vrnil domov. Učil je cerkv. in posvetno petje. - Napisal in izdal je med drugim: K oltarju božjemu stopimo, slov. maša za meš. zbor in orgle (CG 1937); Odpre se grob, 5 velikonočnih za meš. in moški zbor (1937); Trudna noč na oljke lega, 8 postnih za meš. zbor (1937); Cvetice že oltar krase (Lj. 1938); Skrivnostni roži božji, 8 Marijinih za meš. zbor (1939); Pet nagrobnic za moški zbor (1939); Pozdrav božjemu Detetu, 6 božičnih za meš. zbor (1940); Kraljici miru, 8 Marijinih za meš. zbor (1941); Vstajaš, Vladar, 5 velikonočnih za meš. in moški zbor (1941); Jezus, Tvoji ljubljenci, dvoglasna maša za mladino (Lj. 1943); Naj slava v višavi Bogu se glasi, 4 božične za meš. zbor (Lj. 1943); Jezus me vabi, 5 obhajilnih pesmi za meš. zbor (Lj. 1943); Hvali, Sion, Rešenika, 4 cerkv. pesmi za meš. zbor {Lj. 1944). Pisal je tudi posvetne skladbe. Tako so v Pevcu izšli njegovi zbori: Slovo, žalostinka, Scherzando.

Prim.: Podatki župnika Jožka Berceta; Trobina, 218–19; Jelerčič, 184–85; MSE III, 148; SBL II, 490.

Har.