Slovenski biografski leksikon

Poženelova Jadviga, od 1936 poročena Štrukelj, pianistka, r. 17. okt. 1901 v Postojni. Osn. šolo je obiskovala v Zagorju ob Savi 1907–13, kjer je že prejela tudi nekaj osnovnih pojmov iz glasbe in klavirja pri organistu Zupanu. Nato se je vpisala na mestni dekl. licej v Lj. in 1918 maturirala. Sočasno so jo učili klavirja na šoli GM Ant. Trost (1913–4), Dana Kobler (1914–5) in Marta Dolejš (1915–9), potem pa na konservatoriju GM D. Koblerjeva (1919–20) in Janko Ravnik (1920–3), ostalih predmetov pa J. Mantuani (glasb. zgodovina), J. Michl (oblikoslovje), St. Premrl (harmonija) in N. Stritof (nauk o instrumentih). Pianistične študije je dopolnila v razredu A. Cortotja na »Ecole normale de musique« v Parizu 1924, koncertantni razmah pa je dosegla pri znameniti pianistki Blanche-Marie Selva v Parizu 1925 ter izmenoma v Barceloni in v Brives v l. 1926–32. Medtem je že ponovno nastopala na koncertih v Parizu, Nantes, Barceloni, Bgd, Zgb, Lj. itd. ter zasebno poučevala klavir. Od 1934 uči klavir na šoli Narod. železnič. glasb. društva »Sloga« v Lj. do 1945, ko postane profesorica klavirja na srednji stopnji Akademije za glasbo v Lj. Od 1928 prireja stalno stilne pianistične koncerte v radio-Lj., kjer je izvedla 1936 tudi ciklus predavanj o Beethovnovih sonatah. Njeni sporedi obsegajo najraznovrstnejšo klavirsko literaturo od predklasičnih mojstrov do sodobnikov. Često izvaja tudi slov. skladatelje (Gerbič, Foerster, Parma, Krek, Kogoj, Koporc, Tomc, Škerjanc itd.). V času študija v Parizu je zbirala za J. Mantuanija podatke o slovenskem skladatelju Juriju Miheucu. — Prim.: J 1927, št. 62 (s sliko); 1928, št. 53; 1929, št. 284; S 1928, št. 266; SN 1927, št. 61; LZ 1930 (M. Kogoj); CG 1927 (St. Premrl); Zbori 1928 (Z. Prelovec); Muzika 1928 Beograd (dr. M. Milojević); Le Figaro 10. I. 1926 (Paris); listine v Akademiji za glasbo v Lj; H. Riemanns Musik-Lexikon, 11. izd. Berlin 1929. Slika: J 1927, št. 62. Hr.

Hrovatin, Radoslav: Poženel, Jadviga (1901–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi454646/#slovenski-biografski-leksikon (20. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Primorski slovenski biografski leksikon

POŽENEL Jadviga (v krstni knjigi Marija Hedviga), por. ŠTRUKELJ, pianistka, r. 17. okt. 1901 v Postojni, živi v Lj. Oče Janez iz Unca pri Rakeku, železniški uradnik, pozneje nadzornik, mati Karolina Obersnel iz Divače. Izhaja iz samouke glasbene družine. Od 1907 do 1913 je obiskovala osn. š. v Zagorju ob Savi. Tam je dobila v organistu Zupanu svojega prvega učitelja glasbe in klavirja. Nato se je preselila v Lj., kjer je maturirala na mestnem dekliškem liceju. V tem obdobju se je začela resno ukvarjati s študijem klavirja. Na GlasbM se je učila najprej pri prof. Antonu Trostu (1913–14), nato pri Dani Koblerjevi (1914–15) in še pri Marti Dolejš (1915–19). Tedaj je prešla na konservatorij GlasbM, kjer sta jo učila klavirja D. Koblerjeva (1919–20) in Janko Ravnik (1920–23), ostalih predmetov pa J. Mantuani (glasb. zgod.), J. Michl (oblikoslovje), St. Premrl in M. Kogoj (harmonija) ter N. Stritof (nauk o instrumentih). Klavirski študij je dopolnila 1924 na Ecole normale de musique pri prof. A. Cortotu v Parizu, kjer je med drugim zbirala za prof. Mantuanija podatke o skladatelju Juriju Miheucu. V naslednjih letih (1925 - Pariz; 1926 - 1932 izmenoma Barcelona in Brives) pa se je v šoli slovite španske pianistke Blanche Selva izučila posebne klavirske tehnike. Dosegla je četrto od šestih možnih diplom. Leta 1936 je stopila v zakonsko zvezo s sodnikom dr. Stankom Štrukljem. Nastopala je na raznih koncertih v Parizu, Nantesu, Barceloni, Bgdu, Zgbu, Lj., Mrbu, Rogaški Slatini itd. Od 1929 do 1941 je na R Lj. izvedla 27 stilnih klavirskih koncertov, ki so obsegali dela tujih (Beethoven, Bach, Schumann, Haydn, Liszt, Chopin, Debussy, Deodat de Severac, Ravel idr.) in domačih (Gerbič, Foerster, Parma, Krek, Kogoj, Koporc, Tomc, Škerjanc itd.) skladateljev. 1936 je prav tako na R Lj. izvedla ciklus predavanj o Beethovnovih sonatah. Sledila so leta kult. molka (1941–46), ki so se ujemala z dobo okupacije. Od 1946 do 1949 je za lj. R izvedla še 12 koncertov, od katerih velja omeniti Kogojev večer. 1953 je nastopila tudi na slov. trž. radiu. Velik del svojega življenja je posvetila pedagoškemu delu, predvsem od 1939 dalje. Klavir je poučevala najprej zasebno. Od 1934 do 1945 pa je učila na šoli Narodnega železničar. glasb. društva Sloga v Lj., nato pa prevzela mesto prof. na srednji stopnji Akad. za glasbo v Lj., kjer je nepretrgoma službovala do upokojitve 1985. V svoji dolgi karieri je učila klavirja več znamenitih mlajših slov. glasbenikov (Igor Ozim, Anton Potočnik, Andrej Rijavec, Uroš Lajovic idr.). Kljub starosti še vedno zasebno poučuje v svojem stanovanju v Lj.

Prim.: Osebni podatki; žpk urad v Postojni, krstna knjiga; J 13. mar. 1927 s sl.; 15. mar. 1927; 1. mar. 1928; 2. mar. 1928 (S. Osterc); 30. nov. 1929; 4. dec. 1929 (L. M. Škerjanc); S 20. nov. 1928 (2. izd.); 4. dec. 1929; SN 13. mar. 1927; 16. mar. 1927 (E. Adamič); 20. nov. 1928 (isti); 18. jul. 1929; MV 2. in 4. apr. 1928; LZ april 1929, 255 (S. Osterc); nov. 1930, 699 (M. Kogoj); CG maj-jun. 1927, 115 (St. Premrl); Zbori 1. apr. 1928, 16 (Z. Prelovec); SBL II, 470 in tam navedena liter. (Muzika 1928, Bgd - dr. M. Milojević; Le Figaro 10. jan. 1926, Paris; Listine v AG(GA) v Lj.; H. Riemanns Musik-Lexikon, 11. izd., Berlin, 1929); MuzE II, 203.

mak

Kravos, Marijan: Poženel, Jadviga (1901–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi454646/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine