Peterlin, Alojzij (1872–1943)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Peterlin Alojzij, pesnik, r. 13. dec. 1872 v Kamniku, u. za kapjo 14. marca 1943 v Lj., je dovršil doma 4-razr. osn. šolo, obiskoval gimn. v Lj. (1883–8), v Novem mestu (1889/90), v Lj. (1890/1), nato v Beljaku in kot privatist v Celovcu, mat. 1894 kot vojak 17. pp. v Lj.; bogoslovje je dovršil v Gorici (1895–9) in 1898 pel novo mašo v Kamniku; 1898 je bil tudi prefekt v škof. konviktu v Trstu. Kot kaplan je 1899–1913 služboval v Fruškah nad Koprom, Tinjanu, v Gradišču pri Pazinu, Tomaju na Krasu, Jelšanah, Brezovici in Predloki; 1913–7 je bil župnik v Ospu, 1917–8 vojni kurat v Dolomitih. L. 1919 je opravil dodatno maturo na učiteljišču v Lj. in 1921 usposobljenostni izpit za učitelja; 1919–23 je bil vpisan tudi na univerzi v Lj. in 12. febr. 1932 diplomiral iz filozofije in jugosl. književnosti. Od 1919 je učiteljeval na mešč. šoli v Murski Soboti, osn. šoli v Toplicah pri Zagorju, v Dolah pri Litiji, na trg. šoli v Celju (1923), osn. šoli v Begunjah pri Cerknici, Dobovi pri Brežicah, v Kamniku, na mešč. šoli v Škofji Loki (1932/3) in od 1933 dalje v Kamniku. Proti koncu življenja se je vrnil v duhovniški poklic in bival v samoti v Šmartnem ob Savi. – Že v nižji gimn. je z A. Majaronom, Iv. Škerjancem in dr. pisal list Nanos; pozneje je bil tudi član dij. Zadruge in 1891 začel pod psevd. Batog pesniti v LZ; 1892 je kot Vitalis mnogo sodeloval pri V, nato v Vesni in 1896–9 kot Al. P–n in A.–r– v dij. Zori; njegova pesem izvira iz Cimpermanove šole, dobro pa so mu uspele formalistično čuvstvene igre Rispeti v Zori; ko se je šolal v Beljaku, je pod vodstvom pesnika Georga Mayerja in pod vplivom Arth. Achleitnerja pisal tudi nemške verze. Bivanje v Istri ga je odtegnilo od sodobne literature in je v glavnem ostal pri mladinskih listih V, A; za KMD je napisal povest Soseda (1911). Po vojni je pisal kratke, vesele črtice v S, SN, Jutranje Novosti, Jsla, J. – Pesmi in knjiž. ocene je priobčeval tudi v Odmevih. – Izbor svojih pesmi, večinoma iz starejše dobe, je izdal v samozaložbi pod naslovom Pot za goro (Krško 1929); zbirko zaključuje značilna osebna izpoved »Kam?«. – Napisal je tudi dramo Solnce (II. dej. Odmevi 1933) in ljudsko igro Prelom (rokopis); prevedel je opere Norma, Zapečatenci, predelal prevod Seviljskega brivca in Toske. – Prim.: Glaser IV, 52; Arhiv Zadruge v mest. Arhivu v Lj.; Iz. Cankar, Iv. Cankar v Zadrugi DS 1920; R. Mole, Kette v novomeški Zadrugi, CZ, 32; A. Ocvirk, LZ 1929, 446; Iv. Albreht, Odmevi 1930, II, 126; SN 1932, št. 281; J 1932, št. 289 (s sliko); 1942, št. 286; 1943, št. 61; S 1943, št. 61; SN 1943, št. 62. Kr.

Koblar, France: Peterlin, Alojzij (1872–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi418261/#slovenski-biografski-leksikon (25. september 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine