Slovenski biografski leksikon

Molè Vojeslav (Herman), umetnostni zgodovinar in pesnik, r. 14. febr. 1886 v Kanalu na Goriškem. Študiral je gimn. v Trstu (1898) in v Novem mestu, kjer je mat. 1906. V l. 1906/7 je bil na filozofski fakulteti na Dunaju, 1907/8 opravil vojaško leto v Trstu, 1908/9 nadaljeval študije na fil. fakulteti v Krakovu, 1909/10 v Rimu, 1910–2 na Dunaju, kjer je 1912 doktoriral iz zgodovine umetnosti; 1912/3 je bil s štipendijo v Italiji, jeseni 1913 pa nastavljen pri centralni komisiji za varstvo spomenikov na Dunaju, odkoder je bil še tisto leto poslan k dež. konservatorskemu uradu za Dalmacijo v Split. Ob začetku vojne je bil na gališki fronti, prišel v rusko ujetništvo in prebil vojna leta do konca 1918 v raznih mestih Sibirije. L. 1919 se je kot poročnik 1. jugoslov. polka v Tomsku habilitiral za umetnostno zgodovino na univerzi v Tomsku v Sibiriji, odkoder se je 1920 vrnil preko Vladivostoka in Sueza v domovino. Do 1924 je bil docent in izredni profesor antične in bizantinske umetnostne zgodovine na univerzi v Lj., 1924/5 je predaval kot gost umetnostno zgodovino na novoustanovljenem slovanskem institutu univerze v Krakovu, 1926 pa je postal na istem zavodu (Studjum słowiańskie Uniwersytetu Jagiellońskiego) redni profesor zgodovine umetnosti slovanskih narodov s posebnim ozirom na vzhod. Krakovska akademija znanosti mu je poverila uredništvo svojega 1929 ustanovljenega glasila za umetn. zgod. Przegląd historji sztuki. V slov. književnosti je nastopil M. že kot gimnazijec in posebno kot visokošolec z liričnimi pesmimi pod psevd. Spitignjev v LZ, Sn in Omladini. Izdal je tudi dve zbirki: »Ko so cvele rože« 1910 in »Tristia ex Siberia« 1920. V obeh zbirkah se kažejo formalistične težnje, osrednji motiv njegovega pesništva je ljubezen, pač pa se v poznejši zbirki jasno odraža njegov umetnostno zgodovinski študij in poseben vtis, ki ga je nanj napravila klasična antična umetnost. Druga zbirka je nastala kot odmev njegovega ujetništva v Sibiriji in pota domov čez Tihi in Indijski ocean. V Sibiriji je iz spominov na domovino predelal svojo starejšo epično pesnitev Peter Sič, ki je nje uvod in 1. spev priobčil DS 1920. Po vojni je M. prenehal s pesništvom in se posvetil v prvi vrsti umetnostni zgodovini in kulturni filozofiji, ki ga je vedno mikala. V LZ in Sn je nastopal tudi s kritikami in slovstvenimi in umetnostnimi eseji. M. obvlada vse glavne slovanske jezike in celo vrsto sodobnih evropskih jezikov; precej je prevajal v prozi in verzih, tako iz Krasińskega, Slowackega, Konopicke, Baudelaireja, Ibsena in dr. Kot dobrovoljec v Tomsku je 1919 urejal slov. dobrovoljsko glasilo »Naš list«. — Izmed njegovih esejev so najvažnejši: Helenizem na vzhodu (DS 1922), Umetnost in narava (LZ 1922), Smisel zgodovine upodabljajočih umetnosti (DS 1922), Pisma o stari umetnosti (LZ 1923), Vzhod in Zapad v zgodovini antike (LZ 1924), Z życìa Jugosławji i Słoweńców (Przegląd współczesny 1926) in uvod o Ivanu Cankarju k poljskemu prevodu njegovih novel, ki ga je priredila Ela Molè 1931. — Svoje prve umetnostno zgodovinske spise je priobčil v Jahrbuch des Kunsthistor. Instituts der k. k. Zentralkommission für Denkmalpflege: 1912 listine in regeste k umetn. zgodovini Dalmacije, 1913 pa v zvezi s študijo D. Freya o stolnici v Šibeniku arhivalne izpiske k njenemu umetniškemu postanku. Po vojni je sodeloval pri ZUZ, Starinarju, Slaviji, Przeglądu historji sztuki in v Przeglądu współczesnim. Njegovi glavni umetn. zgod. deli sta Minijature jednog srpskog rukopisa iz 1649 v Spomeniku Srp. kr. Akad. XLIV in Historja sztuki starochreściańskiej a wczesnobizantyńskiej, izšlo 1931 kot 13. zv. Lwowske bibljoteke slawistyczne. Važnejše M.-ove razprave so sledeče: Orient in Bizanc, ZUZ 1921; Bizantinska figuralna umetnost 6. stol., ZUZ 1922; Študije o razvoju v antiki, ZUZ 1923; Zapadni Balkan v razvoju umetnosti srednjega veka, ZUZ 1925; Umetnost situle iz Vača, Starinar, ser. III., knj. II. (1924/5). V Przegladu współczesnym: Podstawy sztuki bizantyńskiej, 1925; Historja sztuki w Bulgarji, 1926; Rola krajów północnych w powstaniu sztuki średniowiecznej, 1927; W mieście Dioklecjana, 1931. V Przeglądu Historji sztuki: Wczesnośredniowieczna sztuka prowincjonalna na Bałkanach, 1932; Z pogranicza Bizancjum, 1931 in 1932; W sprawie problemu socjologicznego w historji sztuki, 1933; Nowa sztuka kościelna a historja sztuki (v knjigi O polskiej sztuce religijnej, uredil J. Langmann, Katowice 1932). Na pograniczu sztuki portretowej (v spominski knjigi M. Zdziechowskega, 1932). Potrzebi nauki polskiej w zakresie historji sztuki narodów słowiańskich (Nauka Polska, X). — Prim.: Poljska enciklopedija Gutenberga; Współczesna kultura polska; NE. O njegovem glavnem delu Zgodovini starokrščanske umetnosti primeri: Pamiętnik Warszawski (M. Walicki), Przegląd wspóíczesny (St. Gąsiorowski), Przegląd Powszechny, Byzantion VI. Slika: ASK 134. Stl.

Stelè, Francè: Molè, Vojeslav (1886–1973). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi374407/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine