Molè, Rudolf (1883–1969)

Molè Rudolf, prevajatelj, r. 20. jan. 1883 v Kanalu v Soški dolini, kjer mu je bil oče orožniški stražmojster. Osnovno šolo je obiskoval v Čepovanu, Sežani, Trstu, vadnico v Gorici; prva 2 gimn. razr. je dovršil v Gorici, do 1. teč. 5. razr. v Trstu, kjer je bil gojenec škof. konvikta, ostale razr. z mat. 1902 v Novem mestu. Študiral je na dunajski univerzi slavistiko in klas. filologijo, prom. jul. 1906, prof. izpit jan. 1910. L. 1906/7 je bil nameščen na samostojnih gimn. razr. v Celju, po enoletni vojaški službi je vstopil 1908 kot suplent na mestni dekl. licej (sedanjo mestno žensko realno gimn.) v Lj., kjer deluje kot profesor še zdaj. V vojni je služil kot častnik v Galiciji, na Moravskem in Ogrskem. — Kot dijak je v Trstu sodeloval pri nejavnem konviktnem listu »Flores« ter priobčil pod psevd. Tehomil nekaj pesmi (Ska 1899, 1900). Iz svoje disertacije o čbeličarju dr. Jak. Zupanu je objavil: Ein Beitrag zur Biographie J. Z. (Carn 1909), Doneski k življenjepisu dr. J. Z. (Carn 1910) in Dr. J. Zupan kot pesnik (III. izv. dekl. liceja 1910). Kot urednik mladinskega lista »Naša bodočnost« (1910–2) je med dr. zanj napisal Črtice iz slov. književnosti, biogr. skice o Trubarju, S. Gregorčiču, Aškercu; O tiskarstvu in knjigotrštvu, Jugoslovane (po Konst. Jirečku), potopisne spomine Preko Tirolske v Italijo in Vojno na Balkanu. Za CZ je prispeval članek o Ketteju v novomeški Zadrugi (1921); napisal je nekrologa tov. dr. Jos. Cerku (NV 1912, 732) in svojemu ravnatelju Iv. Macherju (SN 1919, št. 61 in PL 1920). Informativnega značaja je članek O ženskih poklicih (VII. izv. dekl. lic. 1914). Z Lèsico in Lokovškom je priredil Prvo srbsko ali hrv. čitanko za slov. osnovne šole (Lj. 1921; 2. izd. brez Lokovška 1929), z Gröbmingom in Lèsico pa sestavil Srbskohrv.-slov. slovar (Lj. 1927). Iz poljščine je poslovenil Sienkiewicza zgod. romana Z ognjem in mečem (TZ 1923) in Potop (TZ 1926–8) ter Ossendowskega Življenje in prigode male opice (Zk 1929–32). Kot predsednik Društva prijateljev poljskega naroda dela z besedo in peresom za medsebojno spoznavanje Slovencev in Poljakov. — Prim.: J 1933, št. 17 (s sliko). Šr.

MOLÈ Rudolf, literarni zgodovinar in prevajalec, r. 20. jan. 1883 v Kanalu ob Soči, u. 20. jan. 1969 v Lj. Oče je bil iz Škocjana pri Mokronogu in je po vojaškem roku služboval kot orožniški stražmojster v Kanalu, mati Terezija Garlatti iz Kanala, a je kmalu po Rudolfovem rojstvu umrla. Zato se je oče vnovič poročil z dekletom iz Podgrada pod Mehovem v Gorjancih, ki je služila v Trstu; polbrat pesnik in umet. zgod. Vojeslav (gl. čl.). Osn. š. v Čepovanu, Sežani in Trstu, vadnica in prva dva gimn. razr. v Gorici, da je bil bliže materinim sorodnikom. Ker so bili očetovi dohodki skromni, je prišel v 3. razr. gimn. v Trst in stanoval v škof. konviktu pri Sv. Justu. V začetku 1899 je bil oče premeščen v Novo mesto in na koncu prvega polletja je odšla družina za njim, zato je maturiral 1902 v Novem mestu. V gimn. je bil vsa leta odličnjak, zanimal se je za slavistiko, pisal v konviktu v rokop. dij. list Flores, obiskal bolnega Ketteja v bolnišnici v Trstu, pod psevd. Tehomil pa je poslal nekaj pesmi v Slovenko (1899–1900). Na dunajski U je dovršil slavistiko in klas. filologijo in doktoriral jul. 1906 z disertacijo Dr. Jakob Zupan. Ein Beitrag zur slovenischen Literatur; prof. izpit jan. 1910. 1906/07 je poučeval na samostojnih gimn. razr. v Celju, potem je odslužil enoletni vojaški rok ter bil nastavljen na Mestnem dekliškem liceju v Lj. (poznejša mest. ž. real. gimn.), kjer je poučeval 27 let, do 1935, ko je moral zaradi bolehnosti zapustiti šolo. Postal je načelnik mestnega kult. oddelka, kjer si je med drugim pridobil zaslug pri ureditvi Navja in novih prostorov za mestni arhiv, pri ustanovitvi Mestnega muzeja in izpopolnjevanju Mestne knjižnice. Že pred prvo svet. vojno je bil član odbora ljud. izobraž. društva Akademija, med obema vojnama odb. in dolgoletai preds. Ljudske univerze, preds. Zveze občin. uslužbencev, soustanovitelj in preds. Društva prijateljev poljskega naroda, član Sokola in Vodnikove družbe itd. Po zadnji vojni je zbiral gradivo za veliki Slovar slov. knjiž. jezika, ki ga izdaja SAZU. V prvi svet. vojni je bil častnik v Galiciji, na Moravskem in Ogrskem. Najprej je priobčil odlomek svoje disertacije o čbeličarju dr. Jakobu Zupanu: Ein Beitrag zur Biographie J. Z. (Carniola 1909), potem Doneski k življenjepisu dr. J. Z. (Carniola 1910), Dr. J. Z. kot pesnik (III. izv. dekl. liceja 1910) in Dr. J. Zupan (KolMD 1953 in separatni odtis). Z raznimi prispevki je sodeloval v LZ, DS, J, SN, Domovini, Nastavnem vjesniku idr. Kot ur. mlad. lista Naša bodočnost (1910–12) je med drugim zanj napisal Črtice iz slov. književnosti, biografske skice o Trubarju, Gregorčiču in Aškercu; O tiskarstvu in knjigotrštvu, Jugoslovane (po Konst. Jirečku), potopisne spomine Preko Tirolske v Italijo in Vojno na Balkanu. Bil je sour. Kronike in v njej je razpravljal o Aškercu in o Knežjem dvorcu v Lj. Za Cankarjev zbornik 1921 je prispeval članek o Ketteju v novomeški Zadrugi, ker je rešil arhivsko ostalino. Napisal je nekrologa dr. Jos. Cerku (Nastavni vjesnik 1912) in svojemu ravn. I. Macherju (SN 1919 in Pedag. letopis 1920). Informativnega značaja je članek O ženskih poklicih (VII. izv. dekl. liceja 1914). Po vojni je priredil z Lesico in Lokovškom Prvo srbsko ali hrv. čitanko za slov. osn. šole (Lj. 1921; 2. izd. brez Lokovška 1929); z Gröbmingom in Lesico je sestavil Srbskohrv.-slov. slovar (Lj. 1927). – M. se je uveljavil kot prevajalec iz poljščine. Najprej je prevedel tri velike Sienkiewiczeve romane: Z ognjem in mečem (Lj. 1928, ponat. 1953); Potop, I. del (Lj. 1926), II. del (1928, ponatis obeh knjig Mrb. 1956); Križarji, I. del (Lj. 1934), II. del (1935). Vmes je prevedel Ferd. Antonija Ossendowskega Življenje in prigode male opice (Zk 1929–32). S T. Debeljakom in Fr. Steletom je pripravil brošuro Poljska, njena zgodovina in njen duh (Lj. 1939). Med zadnjo vojno in po njej je prevedel: Jerzy Žulawski, Na srebrni obli (Lj. 1944), Seweryna Szmaglewska, Dimi nad taboriščem Birkenau (Odlomek iz II. dela 2. pogl.) (NZ V, Lj. 1946); Karol Bunsch, Pasje polje (Kop. 1962); v rkp. so ostali Zofia Kossak-Szczucka, Križarji; Wladislaw Orkan, Kostka Napierski idr. Za zasluge pri medsebojnem spoznavanju Slovencev in Poljakov ga je preds. poljske republike odlikoval z redom »Polonia restituta«.

Prim.: J. Šlebinger, SBL II, 148; Y., Dr. R. M. – petdesetletnik, J 20. jan. 1933 s sl.; Dr. Mole – 60-letnik, S 20. jan. 1943 s sl.; P. (Pavel Karlin), Prof. dr. R. M. sedemdesetletnik, SPor 20. jan. 1953 s sl.; Rozka Štefan, Poljska književnost, Lj. 1960, 474 in pass.; Bož. Borko, 80-letnica dr. R. M., Delo 20. jan. 1963; Voj. Molè, Iz knjige spominov, Lj. 1970, pass.; M. Dodič, 225 let novomeške gimn., Novo mesto 1971, 370–71.

Jem.