Mesar, Ivan Krstnik (1673–1723)

Mesar Ivan Krst., S. J. kitajski misijonar, r. 12. avg. 1673 v Gorici kot sin preprostih staršev Mihaela in Felicite r. Štubelj (Stobila), u. 15. jun. 1723 v Tonkinu na Kitajskem. Licej je dovršil v Gorici, šel 1695 v Gradec na univerzo in bil po posredovanju poljske kraljice sprejet v jezuitski kolegij, bil 1699 ali 1700 ord., vstopil 1701 v jezuitski red z izrečno željo, da ga pošljejo v misijone. Noviciat je opravil na Dunaju in 1705 je šel na Kitajsko. Sedem let je misijonaril v Makao, 1712 je poskusil priti v Cochinchino, pa na meji so ga ujeli in obsodili na smrt, potem ga pomilostili in izgnali iz dežele. Vrnil se je v Makao, 1714 naredil slovesne obljube, 1715–21 deloval v Tonkinu. V preganjanju, ki je 1721 izbruhnilo, so M.-a in njegovega tovariša Bucharellija ujeli, ju 10 mesecev vlačili od sodišča do sodišča, M.-a naposled vtaknili v kletko in mu nogo vkovali v železje; tu je umrl za grižo. Pokopali so ga pod mestnimi vrati, v jan. 1724 pa ga je dal predstojnik tonkinškega misijona p. Stan. Machado prenesti v cerkev kraja Kene. Poročila njegovih sodelavcev in predstojnikov so polna hvale o njegovem misijonskem delu. Znano je M.-jevo pismo 10. jun. 1715 jezuitu M. Faitu (Der neue Welt-Bott VI, 32; Pachtler 266–8; Kat. misijoni I, 67 sl.). — Prim.: Der neue Welt-Bott (1726–9) VI, 32; VII, 43; VIII, 24, 27; XII, 77, 94; XIV, 26, 30; M. Bonbardi S. J., Undeni Graecenses Academici suo sanguine purpurati, Graecii 1727, 156–67; Al. Pachtler S. J., Das Christentum in Cochinchina, Paderborn 1861, 24, 266 sl., 339, 344, 350; A. Huonder S. J., Deutsche Jesuitenmissionäre d. 17. u. 18. Jahrh., Freiburg i. B. 1899, 98, 182, 191; Backer-Sommervogel 5, 1021; Venec cerkvenih bratovščin 1901, 42; Misijonski koledar 1918, 39; 1925, 45–52; Annales de I’Association de la propagation de la foi II (1926) 157 sl.; Kat. misijoni I (1923/4), 67 sl. Ehrlich.

Mesar (Messari) Ivan Krstnik, misijonar, r. 12. avg. 1673 v Mesarjih, zaselku pri Rihemberku, u. 15. jun. 1723 v Tonkinu na Kitajskem. Sin preprostih kmečkih staršev Mihaela in Felicite Štubelj. V Gor. obiskoval gimn. (1687–92), logiko (1692–93) in filoz. (1693–95), teol. v Gradcu (1695–99). Po ordinaciji (1699) je nekaj časa služboval pri sekovškem ordinariatu in bil stolni kaplan (1700–01). 7. dec. 1701 je stopil v jezuitski red in bil po opravljenem noviciatu (1701–03) in probaciji (1703–05) na Dunaju na lastno prošnjo 1705 poslan za misijonarja na Kitajsko. Najprej je deloval v mestu Makao (1705–12), a ko je skušal priti v Kočinčino, so ga oblasti prijele, obsodile na smrt, pomilostile in izgnale. Vrnil se je v Makao (1712–14), nato je bil misijonar v Tonkinu (1715–21). Ob izbruhu ostrih preganjanj so ga vnovič zaprli, vlačili deset mesecev od enega sodišča do drugega in naposled vkovali v kletko, nakar je umrl mučeniške smrti. Ohranjeno je njegovo pismo od 19. jun. 1715 iz Tonkina in objavljeno v tisku (J. Stoecklein: Mercurius seu Novus Nuntius mundi... VI. Graecii 1728–58, štev. 137).

Prim.: M. Bombardi, Undeni Graecenses Academici suo sanguine purpurati... Graecii 1727. 156–67; J. Stoecklein, Mercurius seu Novus nuntius mundi cum diversis relationibus missionariorum Societatis Jesu... ab anno 1642 ad annum 1758, VI, Graecii 1728, št. 137; J. Stoecklein, Der Neue-Weltbott mit allerhand Nachrichten der Missiionariorum Societatis Jesu, Augsburg 1728–61, VI, 32; VII, 43; VIII, 24, 27; XII, 77, 94; XIV, 26, 30; A. Pachtler, Das Christentum in Conchinohina, Paderborn 1861, 24, 266–70, 339, 344, 350; C. Sommervogel, Bibliothèque de la Compagnie de Jesus. Première partie: Bibliographie, I, Bruxelles-Paris 1890, 107–08; V, Bruxelles-Paris 1894, 1021; Venec cerkvenih bratovščin, V, Lj. 1901, 42; MisKol 1918, 39; 1925, 45–52; KatM I, 1923/24, 67–69; Annales de l'Association de la propagation de la foi, II, Rome 1926, 157–62; L. Ehrlich, SBL II, 101; S. Stanič, Dobe in podobe iz cerkvene zgod., Gor 1938; A. Bratuž, Zbornik ob 50-letnici GMD 1924–1974, Gor. 1974, 98–108.

Lc.