Mermolja, Ivan (1875–1943)

Mermolja Ivan, politik, r. 14. dec. 1875 v Vrtojbi pri Gorici, živi v Št. Ilju v Slov. gor. Dovršil je ljudsko šolo in se potem sam izobraževal; 1903–6 je bil zaposlen pri izvozni trgovini kmetijskih pridelkov. S pomočjo Ant. Štreklja je ustanovil 1906 Goriško eksportno zadrugo, ki se je 1909 spremenila v Gospodarsko zadrugo za goriško okolico, in jo je vodil do 1919. Od l. 1903 je sodeloval s članki o kmetijskem vprašanju pri Soči in Gorici, bil med ustanovitelji Slov. kmetske stranke za Goriško in urednik njenega glasila Naš glas (od III. l. Kmečki glas) 1907–10. Aprila 1919 se je pridružil gibanju v Sloveniji za ustanovitev Samostojne kmečke stranke, sestavil prvi proglas in pravila, vodil organizacijo stranke in pisal programatične članke za strankino glasilo in brošuro: Kdo je kriv? (Lj. 1920), v kateri polemizira s SLS. Sodeloval je tudi pri SN (1922–3), Straži, Orjuni, Taboru, Meji i. dr. V rokopisu ima spis o osamosvojitvi zemljedelcev. — Udejstvoval se je pri zadružnem gibanju, bil član glavnega zadružnega odbora v Beogradu, član uprave celjske Zadružne zveze, sodeloval pri carinskih tarifah 1922, ustanovil 1919 Ekonoma v Lj. in 1924 izvozno zadrugo v Mariboru. Bil je član ustavotvorne skupščine. Psevdonimi: Kmet, Samostojen kmet, Matija Gubec. Slika: KGM 1922, 29. Pir.

Mermolja (Mrmolja) Ivan, politik, družbeni delavec in organizator, r. 14. dec. 1875 v Vrtojbi, u. 19. okt. 1943 v Nemški vasi pri Ribnici, pokopan v Hrovači pri Ribnici. Oče Ivan, kmet, mati Agnes Uršula Gorkič. Osn. š. je obiskoval v Vrtojbi, nato se je sam izobraževal. Med 1903 in 1906 je bil zaposlen pri izvozni trg. kmetij. pridelkov v Gor. 1906 je s pomočjo potovalnega. uč. Antona Štreklja ustanovil Gor. eksportno zadr., ki se je 1909 spremenila v Gosp. zadr. za gor. okolico. Ostal je na čelu zadr. do 1919. Na shodu, ki ga je imela zadr. 6. febr. 1914 v prostorih gor. Trg. doma, je M. v svojem govoru zahteval od vlade, da ščiti kmečki stan na pogajanjih z It. glede carine. Ko so 1907 nekateri posestniki iz gor. okolice in mnogi podežel. uč. hoteli ustvariti opozicijo proti liberalcem in se zato odločili za ustanovitev Slov. kmetske (agrarne) stranke, je M. združil okoli sebe kmečke ljudi in pridobil tudi nekatere pomembne osebnosti (baron Locatelli, uč. A. Štrekelj, odv. A. Franko – PSBL I, 385–86). Udeležil se je zborovanj stranke 2. jan. 1908 in 17. jan. 1909, ki sta bili v dvorani Pri zlatem jelenu v Gor. Na enem teh zborovanj se je izkazal za pravega vodjo stranke ter se odločno in dosledno zavzel za neodvisnost kmečke stranke in za njen samostojni nastop na volitvah. Z A. Frankom je ustanovil in urejal strankino glasilo Naš glas (Gor. nov. 1907–febr. 1910), ki je po odstopu A. Franka spremenilo ime v Kmečki glas. V apr. 1919 se je pridružil gibanju v Sji za ustanovitev Samostojne kmetij. stranke, za katero je sestavil prvi razglas in pravila. Vodil je tudi organizacijo stranke in prispeval članke za strankino glasilo in za brošuro Kdo je kriv? (Lj. 1920). Sodeloval je tudi pri drugih časn. (SN, Straža, Orjuna, Tabor, Meja idr.). Zanimal se je tudi za zadr., bil član glavnega zadr. odb. v Bgdu, član upr. celjske Zadr. zveze, sodeloval pri carinskih tarifah 1922, ustanovil 1919 Ekonoma v Lj. in 1924 izvozno zadr. v Mrbu. Bil je tudi član ustavodajne skupščine. Podpisoval se je Kmet, Samostojen kmet, Matija Gubec.

Prim.: LibBapt (Marmolja) v Vrtojbi; Soča 28. jan. 1908; NČ 6. febr. 1914; KalGorM 1922 s sl.; Gabršček II, 251, 267, 316; SBL II, 99–100; V. Melik, Volitve na Slovenskem 1861–1918, Lj. 1965, 279–81; Waltritsch, Bančništvo, 83–85.

Vh