Slovenski biografski leksikon

Linhart Karel, politik in publicist, r. 20. maja 1882 v Lj., u. 3. jun. 1918 v Ptuju. Študiral je 5 razredov realke v Lj. (1893–8) in se pridružil soc.-dem. gibanju. Bil je nastavljen pri uredništvu SN (1900–2), pri prvem soc. konsumnem društvu v Lj. (1902 do 1904). odšel po polomu konsumnega društva v Trst, kjer je sodeloval v uredništvih soc.-dem. listov, in iz Trsta (1905) v Trbovlje kot tajnik rudarske organizacije. Ob izbruhu stavke trboveljskih rudarjev (1906) je potegnil L. s stavkujočimi delavci, a ker je bila stavka od centrale rudarske organizacije na podlagi Čobalovih informacij proglašena za nelegalno, je propadla, L. je bil aretiran (febr. 1906) in je izgubil službo. V skrajni sili je odšel v službo k spodnještajerskim Nemcem, kjer je postal urednik Štajerca (1907). – Sodeloval je pri slov. soc. dem. organizaciji in njenih listih ter bil poročevalec na IV. strankinem zboru v Celju (1902) o organizaciji in časopisju. V almanahu Na novih potih (1902) je polemiziral s Krekovim Socijalizmom (177–86), uredil je prvi dve številki NZ, pri katerih je sodeloval še do 1905. V uvodniku (1902, št. 1) je postavil kot cilj NZ širiti smisel za soc. stremljenje in prodiranje kolektivistične smeri ter napisal članke: Le roi est mort (1902, 2), Gališka kmetska stavka (ib., 20), Zola (ib., 58, 104), Dve smeri (ib., 34), Aforizmi o ruski revoluciji (1904–5, 71, 87, 104) in Nekaj socialistične polemike (1903, 57, 83), v katerem je polemiziral z realisti Masarykove šole, zavrnil njih prizadevanje dati soc. etično podlago in označil Masarykov realizem kot najvišjo smer umirajočega buržuazijskega razreda. V RP je pisal o bernštajnizmu in objavil v SN (1902, št. 41–3) kritiko o Cankarjevi Knjigi za lahkomiselne ljudi. – Po naročilu nem. društva za Ptuj in Rogatec je napisal brošuro Der Abwehrkrieg des unterländischen Deutschtums … (Pettau 1910), kjer je označil slov. nar. gibanje, kot veleizdajniški južni panslavizem ter pozval Nemce na obrambni boj proti Slovencem, proti slov. narodnemu in gospodarskemu gibanju, zlasti pa tudi proti trializmu. Še maja 1918 je bil z nem., zastopniki pri cesarju Karlu, kjer je govoril za čisto avstrijsko politiko proti jugoslovanski orientaciji ter opozoril cesarja na nevarnost jugoslovanske revolucije. Šifra: L. K. – Prim.: Pod lipo 1925, 46, 94–5, 80. Pir.

Pirjevec, Avgust: Linhart, Karel (1882–1918). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi331290/#slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine