Slovenski biografski leksikon

Likawetz Jožef Kalasanc (Franc Ksaver), filozof in bibliotekar, r. 25. nov. 1773 upravitelju graščine Žinkova na Češkem, u. 13. jan. 1850 v Lj. Po končani gimn. je okt. 1789 v Pragi nastopil službo pisarja pri vojaški intendanci, a bil 1790 reduciran; ostal je v brezplačni službi, ko pa mu je umrl oče, ki ga je podpiral, je stopil v red piaristov in bil 1798 posvečen v mašnika. Že kot klerik je poučeval na normalkah v Lipniku, Přiboru, Mikulovu in Kromerižu, 1798 do 1802 pa je poučeval kot prof. v nižjih razr. gimn. v Litomišlu ter bil obenem vojni kaplan češke legije nadvojvode Karla. 1803–4 je bil prefekt in prof. filozofije v Löwenburgovem konviktu na Dunaju, 1805 prof. retorike v Pragi, nato prof. filozofije na piaristovskem filozofskem učilišču v Mostu; 1809 je pomagal na novo ustanoviti filozofsko učilišče v Brnu, na katerem je deloval sedem let. V dec. 1815 je bil na mesto Rembolda imenovan za prof. teoretične in praktične filozofije na filozofskem učilišču v Gradcu, a je predavanja začel šele s šolskim letom 1816/7. Od poletja 1822 do marca 1823 je prav tam predaval tudi veroznanstvo, 1822–5 tudi na liceju. Od 1817 je bil pridigar mestne fare Marija Pomagaj, 1821 je potoval po Gornji Italiji, Tirolskem, Solnograškem in Saksonskem, 1825 je postal doktor filozofije. 1827/8 je bil prvi rektor obnovljene graške univerze, 1831 do 1835 je bil ravnatelj graške gimnazije. Po Čopovi smrti je bil z odlokom 16. sept. 1836 imenovan za bibliotekarja na liceju v Lj. in bil 14. nov. zaprisežen. Biblioteko je prvi sistematično uredil in sam napisal vse kataloge (oba alfabetična, sistematičnega, inkunabul), ki so še danes v rabi. Trudil se je za razširitev lokalov (takratna čitalnica je imela 60 sedežev) in pridobil mnogo dragocenih knjižnih zbirk, med njimi Kopitarjevo. 1843 je postal vicedirektor lj. gimn., 1844–8 je bil direktor lj. gimn, in provincijalni gimn. direktor za Ilirijo. Bil je član Zgod. društva za Kranjsko, Štajersko in Koroško in Kranjske kmet. družbe. — Izdal je: Rede, welche am 16. Nov. 1808 bey der feyerlichen Eröffnung der philosophischen Lehranstalt in Brünn vorgetragen worden, Wien 1809; Elementa philosophiae in usum auditorum philosophiae adumbrata, Pars I—V, Brunnae & Graecii 1812–4 (2. izd. 1818–20, 1818 predpisana kot učna knjiga); Elementa iuris naturae, Graecii 1817; Grundriss der Erfahrungsfarbenlehre und empirischen Psychologie, Grätz 1827; Grundriss der Denklehre oder Logik, nebst einer allg. Einleitung in das Studium der Philosophie, Grätz 1828; Grundriss der Erkenntnislehre oder Metaphysik, Grätz 1830; Rede bey der 300-jährigen Jubelfeier der Gründung des Ursulinerinen Klosters in Laybach, Lj. 1837. Drž. biblioteka v Lj. hrani v rokopisu (Ms. 382) njegovo Rede über die vereitelten Hoffnungen des sinnlichen Menschen im alten Jahre, verglichen mit den Wünschen und Erwartungen des frommen Christen im Anfange des neuen Jahres, gesprochen am letzten Abend des Jahres 1837 in der Domkirche zu Laibach. — V svojih spisih in predavanjih je slep pristaš Kanta, oz. njegovih trabantov, pred vsem W. T. Kruga. Skrbno se je varoval, da so njegovi filozofski spisi in predavanja bili v skladu z verskimi nauki in državniškimi načeli; vkljub vsemu je moral na Čopovo mesto nekako za kazen in njegovi spisi so bili še za njega časov prepovedani. — Prim.: Kayser Chr. G., Vollständiges Bücher-Lexicon. 1750–832, III, s. v.; Gräffer & Czikann, Oest: Nationalencyklopädie III, 451; VI, 539; Costa, MHK 1850, 1; MHK 1865, 50; Wurzbach 15, 190; Krones, Gesch. der Univ. Graz 134, 139, 499; Murko, Miklosichs Jugendjahre (Festgabe f. R. Heinzel) 513–5; Stefan, MMK 1907, 78–88; Glonar, ČZN 1914, 3, 4. Rokopisno gradivo za obširno biografijo L.-a se nahaja v zapuščini R. G. Puffa v arhivu namestništva v Gradcu. Gl.

Glonar, Joža: Likawetz, Jožef Kalasanc (1773–1850). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi329774/#slovenski-biografski-leksikon (21. april 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine