Leban, Janko (1855–1932)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Leban Janko, pisatelj in glasbenik, r. 21. apr. 1855 v Kanalu na Goriškem, u. 18. febr. 1932 v Kandiji pri Novem mestu. Njegov oče Valentin je dobil 1859 službo na goriški vadnici in tako je prišel L. v rani mladosti v Gorico, kjer je obiskoval normalko in 3 gimn. razr., prestopil nato na učiteljišče, dovršil prva dva letnika v Gorici, 3. in 4. pa v Kopru, kamor je bilo goriško moško učiteljišče premeščeno. Po maturi 1877 (usposob. izp. 1880) je služboval v Komnu pri Nabrežini (1877–9), Lokvi pri Divači (do jan. 1886), Avberu pri Sežani (do febr. 1891), Begunjah nad Cerknico na Notr. (do jul. 1896), Trebelnem pri Mokronogu (do avg. 1906), Bukovici nad Škofjo Loko, kjer je bil okt. 1911 predčasno upokojen; febr. 1916 mu je vsled kapi ohromela desna roka in noga, po ženini smrti 1921 je našel pri usmiljenih bratih v Kandiji pri Novem mestu dosmrtno zavetje. L. je bil literarno mnogostransko delaven, sodeloval je pri raznih listih s pravim imenom ali s psevd. Libijanski, Gradimir, Lucilius, Rodoljub, Carniolus, Tugomer, Slovanovič, Devoslav Brivski, Osamelec (v SS), Evterpovec, Tehomil, Amorosus, Juvenalis, Dušan Mladinski, Satirik iz Olimpa, Slavko Žigosavič, Bodec, Sršen, Suličar (v Osi), Uganikdo. Na gimn. so na njegov duševni razvoj vplivali zlasti njegov starejši brat Avgust, suplent Orešec in dr. Lavrič, Pesniški prvenec, Tožba ptice, mu je objavila tržaška Jadranska zarja (1870), kot gimn. tretješolec je izdal po obsegu in vsebini skromno zbirko »Pesni in povesti na poskušnjo« (Gorica 1871); pesmi, leposlovne črtice in poučne članke je priobčeval v V (1871–920), mariborski Zori, E, DS (pesmi, 1888), KMD (od 1890), SV, Zvončku od početka, S, SN, SS, Brusu, Brivcu in drugod. V L.-ovih pesmih prevladujejo vsakdanji motivi, največ z rodoljubno in poučno tendenco, jezik mu je brez krepkejše oblikovalne sile, z neredkimi tujimi vplivi. Več uspeha je svojčas dosegel z mladinskimi publikacijami: Iskrice, zbirka pesmi in povesti, 3 snop. (Lj. 1888–92); po ital. izvirnikih prikrojenih Šestdeset malih povesti za otroke (Lj. 1891) in Sto beril za otroke (Lj. 1896), Dva brata (po ital.), Milosrčna Zorana (Gor. 1895), V domačem krogu, zbirka pesmi in povesti za mladino (Gor. 1896); po Fr. Frischu je priredil: Veselje in žalost, povest za dečke v dobi od 12.–14. leta, Na različnih potih, povest za dečke od 11.–14. leta (Lj. 1898), Pri Vrbovčevem Grogi (Lj. 1900) in Mirko Poštenjakovič (Mar. 1885, Lj. 1901²). Za prosto ljudstvo je poslovenil po E. Vacanovi prireditvi Em. Richebourgov roman »Prokleta…!« (LL 1885, predelan ponat. Kranj 1909–10), in iz nem. roman »Ljudmila« (Trst 1887). – Med L.-ovimi pedag. članki so pomembnejši: Zakaj se naj muzika po pripravnicah skrbno goji? (SU 1873, 333), Kako Učiti branje v ljudski šoli, da bo ta nauk v resnici ploden? (UT 1878, 337), Materin jezik v ljudski šoli (UT 1883), O pravopisju v slov. ljudski šoli (UT 1898, št. 9–14), Mladinski spisi, kako jih mladina čitaj in kake dolžnosti ima učitelj do njih? (P 1901, 71–7). Po raznih virih je sestavil poljudno razpravo »Človek v pogledu na njegovo telo in dušo, s kratkim navodom, kako si ohraniti in utrditi zdravje« (UT 1885–6, ponat. Lj. 1886). Za pouk materinščine je sestavil poraben pripomoček »Slovstvena zgodovina v slov. Ljudski šoli« (UT 1884–5, ponat. Lj. 1885; prim. Wiesthaler, LZ 1886, 428–32), v kateri je zbral življenjepise pisateljev, navedenih v ljudskošolskih berilih. – L. je napisal daljšo vrsto biografij in nekrologov, med njimi o bratu Avgustu (V 1879, 108; E 1880, št. 31–2; J 1927, št. 254), Ob odkritju Volaričevega spomenika (UT 1909, št. 36–16), Jos. Kocijančič (E 1880, št. 26; NA 1913, 17 do 23), Jak. Petelin-Gallus (LZ 1886, 317–9), Andr. baron Čehovin (SN 1887, št. 228–38; LZ 1888, 319; E 1888, št. 31; v nem. kot ponat. iz Südst. Post, Marb. 1895; KMD 1898, 47–51; Knj. CM 1898), Ant. Klodič-Sabladoski (UT 1914, št. 10), Iv. Krajnik (UT 1917, št. 24). – Na klavir igrati ga je učil brat Avgust, na goriški preparandiji mu je bil glasbeni učitelj Ant. Hribar, brat p. Ang. Hribarja; kot dijak je orglal v Gorici pri Sv. Antonu starem in novem. Prvo svojo skladbico z lastnim besedilom, »Veseli učenec«, je priobčil v V (1871), nekaj cerkvenih skladb je objavil v CG, v GZ (zbor »Večerna«), v NA pa zbor »Vzdihi za mladostjo«. Njegovo »Zbirko cerkvenih pesmi« za mešani zbor je kritika ugodno sprejela (Gojmir Krek, NA 1911, 20); med vojno je založil dež. odbor goriški L.-ov mešani zbor »Svetogorski Materi božji« s slov. in nem. tekstom. Zadnja njegova zbirka skladb, »Domači glasi« (Lj. 1922), vsebuje cerkvene pesmi za mešani zbor. Razen tega je uredil in izdal več skladb brata Avgusta, v rokopisu pa so mu ostale še razne lastne cerkvene in posvetne skladbe. – Prim.: Glaser IV, 330–4; Simonič 261; Mantuani, Kazalo 14; Zvonček 1915, 259 (s sliko); 1920, 70–5 (s sliko); E. Gangl, tam 1925, 157 (s sliko); V 1920, 56 (s sliko); SN 1915, št. 84; UT 1915, št. 9; IG 1914/5, št. 43 (s sliko); J 1925 št. 93; R. K., Trije bratje Lebani, znameniti Kanalci, KGMD 1927, 41–3; SN 1930, št. 90 (s sliko); 1932, št. 40 (s sliko); S 1932, št. 40 (s sliko); J 1932, št. 43 (s sliko); F. Ferjančič, J. L. kot glasbenik, CG 1932, 80–2. Šr.

Šlebinger, Janko: Leban, Janko (1855–1932). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi321252/#slovenski-biografski-leksikon (29. april 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine