Slovenski biografski leksikon

Lavrenčič Matej, posestnik, v Vrhpolju r. 12. marca 1836 in u. 3. sept. 1897. Kot poslanec kat. stranke je zastopal kmečke občine Vipava-Idrija v dež. zboru kranjskem 1874 do 1897 in se je zavzel zlasti za gospodarske potrebe svojega votivnega okraja: za ločitev Vrhpolja od vipavske občine (1877, 1880, 1881, 1883, 1886 zavrnjena), za cestne zadeve, za uravnavo vipavskih voda (1881–95), za vodovodne naprave, se zavzel za sadjarsko in vinarsko šolo na Slapu ter protestiral proti njeni premestitvi na Dolenjsko (1884, 1886), podal resolucijo za razdelitev vipavskih pašnikov in gozdov, govoril za prepoved lova po vinogradih (1895) in za žel. zvezo Vipavske s Postojno (1895). Bil je član obč. in peticijskega odseka ter krajnega in okr. šolskega sveta. – Prim.: Obravnave dež. zbora kranjskega; Pfeifer, Landtagsabgeordnete; S 1897, št. 202. Pir.

Pirjevec, Avgust: Lavrenčič, Matej (1836–1897). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi318988/#slovenski-biografski-leksikon (27. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Primorski slovenski biografski leksikon

Lavrenčič Matej, posestnik v Vrhpolju pri Vipavi, r. 12. mar. 1836, u. 3. sept. 1897 tam. Izhaja iz trdne kmečke družine. V vrhpoljski podobčini je županoval od 1866–70. Zaslužen za gradnjo nove ž. cerkve v Vrhpolju. V soglasju z vipavskim dekanom Jurijem Grabrijanom (PSBL I, 460–61) je ustanovil gradb. odbor 10 posestnikov, ki je po Grabrijanovih načrtih začel graditi cerkev. Gradbena dela je vodil zidarski mojster Mihael Blaško iz Lokavca. L. je bil tudi poslanec katol. stranke in zastopal kmečke občine Vipava-Idrija v kranjskem dež. zboru 1874–97. Zavzemal se je zlasti za gosp. potrebe svojega volilnega okraja: za ločitev Vrhpolja od vipavske občine (1877, 1880, 1881, 1883, 1886), a ni uspel. Dal je pobudo za gradnjo prvega vodovoda izpod Avžlaka in za uravnavo vipavskih voda (1881–95), skrbel za cestne zadeve: dodelal je nekatere odseke gozdnih poti na Nanosu, pod njegovim vodstvom je Vrhpolje dalo svoj delež v denarju za novo cesto Manče–Branica. Zavzemal se je za sadjarsko in vinarsko šolo na Slapu ter protestiral proti njeni premestitvi na Dolenjsko (1884, 1886), poslal resolucijo za razdelitev vipavskih pašnikov in gozdov, govoril za prepoved lova po vinogradih (1895) in za železniško zvezo Vipavske s Postojno (1895). Bil je član obč. in peticijskega odseka ter krajnega in okr. šolskega sveta.

Prim.: župn. kronika v Vrhpolju; Obravnave kranjskega dež. zbora; Pfeifer, Landtagsabgeordnete; S 1897, št. 202; SBL I, 620.

T. P.

Požar, Tone: Lavrenčič, Matej (1836–1897). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi318988/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine