Lah, Evgen (1858–1930)

Lah Evgen, domoznanski pisatelj in statistik, r. 15. avg. 1858 v Vipavi, u. 2. febr. 1930 v Lj. Obiskoval je normalko v Škofji Loki, nižjo gimn. v Kranju, višjo v Lj., kjer je 1876 z odliko maturiral; nato je na dunajski univerzi študiral geografijo in statistiko, a je zaradi bolehnosti prekinil študij ter postal uradnik pri trg. in obrtni zbornici v Lj. (1882–3), v šol. l. 1883–5 je bil pomožni učitelj na lj. gimn., prestopil 1886 v magistratno službo, kjer je napredoval do mag. nadsvetnika in vzorno deloval kot šolski poročevalec (1889–900, 1907–24), predsedstveni tajnik (1896–907) in komunalni statistik od začetka do svoje upokojitve sept. 1924. — L. je tedanje naše skromno domoznansko slovstvo pomnožil z opisi kranjskih jezer (LZ 1882), kranjskih planin (LMS 1882–3), kraških jam (LZ 1883), z zemljepisnimi črticami o Bohinju, Dolini, radovljiški ravnini, Tržiču in Kranju (LZ 1884, 1886) ter s statističnimi članki in razpravami iz kranjske meteorologije (LZ 1881), o kranjskem prebivalstvu l. 1881 (LZ 1882), občevalnem jeziku na Kranjskem (LZ 1883), kranjskem duhovništvu (LZ 1888). Njegovo berilo v pisateljskem podpornem društvu l. 1885 »O pomenu naših krajevnih imen« je bolj zabavnega nego znanstvenega značaja (LZ 1893). Po uradnem izkazu o razdelitvi lj. poglavarstva iz l. 1817 je podal političen opis Kranjske iz tega časa in ga primerjal z novejšimi razmerami (LMS 1896). Iz večjega samostojnega dela je posnet »Statistischer Bericht der Handels- u. Gewerbekammer f. Krain in den Jahren 1876–80« (Lj. 1882). Za »Oesterr. Städtebuch« je sestavljal letne statistične podatke o Lj. (Wien 1886–908). Po svojem nemškem poročilu za VI. mednarodni kongres za higijeno in demografijo, ki je 1887 zboroval na Dunaju, je napisal razpravo o Lj. v ljudopisnem oziru (LZ 1888). Sestavil je Zgodovino in statistični pregled lj. ljudskih šol (v Poročilu o lj. ljud. šolah 1889–90), poročal o lj. ljudskem šolstvu ob začetku š. l. 1890/1 (UT 1890), o avstrijskem srednjem šolstvu (LZ 1890), o avstr. ljudskem šolstvu v dobi 1828–85 (UT 1893) in o avstr. šolstvu v l. 1890 s posebnim ozirom na Kranjsko (UT 1893–4). Po uradnih virih je sestavil statistično paralelo o lj. ljudskem štetju (ZSM 1902), o lj. občinskih volitvah v dobi 1866 do 1903 (ZSM 1903), lj. občinske volilne imenike za 1888–907 in poročila o občinski upravi za l. 1896–906 (11 zvezkov). — Kot tajnik SM (od julija 1884–907) je uredil LMS 1884, 1899–906, sestavljal od 1884 društveni imenik, poročila o njenem delovanju, o knjižnici in njeno zgodovino za 2.–4. desetletje (LMS 1885, 392; 1895, 284; 1905, 1). Da bi zbudil večje zanimanje za SM, je sestavil obširno statistično primerjavo med njo in MD (LZ 1886). Sodeloval je s statističnim gradivom pri N (1881–902), SN (1881–906), LL (1884: Kranjci po starosti; O požarih; Pivo; Tobak itd.). — Nadalje je L. literarno deloval kot tajnik pri prosvetnih in dobrodelnih društvih, n. pr. pri Literarnem in zabavnem klubu (LZ 1883, 269), lj. Čitalnici (1883–96, 1911–5), poročal o njenem delovanju v LZ (1887) ter sestavil ob 25 letnici njeno zgodovino (Lj. 1888), kakor tudi Zgodovino Sokolove 25 letnice (Lj. 1888); bil je tajnik CM (1886–9), Krajcarske družbe za »Narodni dom« (1880–905), »Naradnega doma« (1886 do 1905), Ljudske kuhinje (1888–94), za katero je v tem času sestavljal letna poročila. V rokopisu sta ostali Zgodovina »Nar. doma« in Krajcarske družbe za »Nar. dom« (1896) ter statistiki lj. učiteljstva za l. 1898 do 1918 in o kranjskih farah po številu duš (1919). — Prim.: Glaser IV, 174; nekrologi 3. febr. 1930: Ponedeljek, SL, SN. Šr.

Lah Evgen, zemljepisec in statistik, r. 16. avg. 1858 v Vipavi, u. 2. febr. 1930 v Lj. Oče Jožef, okrajni davčni uradnik, mati Ana Kartel. Šolal se je v Škofji Loki, Kranju in Lj., kjer je maturiral na gimn. 1876. Na dunajski U je študiral zemljepis in statistiko, a se je zaradi slabega zdravja vrnil v Lj., kjer je bil 1882–83 uradnik pri trgovinski in obrtni zbornici, 1883–85 poučeval na gimn., od 1886 do upokojitve 1924 pa občinski uradnik v Lj. Dosegel je stopnjo magistratnega nadsvetnika. Ves čas je bil komunalni statistik, 1889–1900 in 1907–24 šolski poročevalec, 1896–1907 predsedstveni tajnik. Kot javni delavec je bil L. tajn. številnih kult. in narod. društev: 1884–1907 SM, Literarnega in zabavnega kluba, 1883–96 in 1911–15 CMD, 1886–1905 Krajcarske družbe za Narodni dom, 1888–94 Ljudske kuhinje. Od 1882 do prve svet. vojne je objavljal veliko domoznanskih člankov in razprav (opisi slov. naravnih lepot, statistiko o vremenu, prebivalstvu ipd.) v LZ, LMS, ZSM, N, SN, LL. Posvetil se je tudi šolski statistiki in zgod. (Poročilo o lj. ljudskih šolah 1889–90, članki v UT in LZ). Za Österr. Städtebuch na Dunaju je v letih 1886–1908 sestavljal letna statistična poročila o Lj.; v LZ 1888 je objavil statistično razpravo o Lj. na podlagi svojega poročila na 6. medn. kongresu za higieno in statistiko (Dunaj 1887), samostojno pa Statistischer Bericht der Handels-u. Gewerbekammer f. Krain in den Jahren 1876–80 (Lj. 1882). Sestavil je 11 zvezkov poročil o lj. obč. upravi (1896–1906), preučeval tudi obč. volitve ipd. Uredil je letopise SM 1884 in 1899–1906 ter zanje pisal o zgod. in delu SM. Sestavljal je poročila Ljudske kuhinje (1888–94), 1888 napisal zgod. lj. Čitalnice ob 25-letnici in pa zgod. Sokola ob 25-letnici. Več spisov je ostalo v rkp.

Prim.: Žpk arh. Vipava; SBL I, 603–4 (Janko Šlebinger); Slovenska matica 1864–1964, Zbornik razprav in člankov, ur. France Bernik, Lj. 1964, pass.

ij