Slovenski biografski leksikon

Kržič Anton, katehetičen, homiletičen in ljudski pisatelj, r. 2. jun. 1846 v Rakitni pri Borovnici, u. 3. dec. 1920 v Lj. Gimn. je dovršil v Lj. 1868, teologijo je študiral v Lj. 1868–72, ord. 1871. Službe: 1872–6 kaplan v Preddvoru pri Kranju, 1876–91 katehet na uršulinskih šolah v Lj., 1891–913 profesor verouka na drž. moškem in ženskem učiteljišču v Lj. Kot uršulinski katehet je bil agilen odbornik MS in Kat. družbe za Kranjsko in podpredsednik Kat. društva rokod. pomočnikov. V letih 1894–917 je bil član dež. šolskega sveta. L. 1907 je bil imenovan za častnega kanonika lj. stolnega kapitlja. L. 1913 je stopil v pokoj in živel v Lj. — K. si je stekel zasluge kot delavec na karitativnem in socijalnem polju, kot mladinski in ljudski pisatelj, kot katehet in homilet. Karitativno in socijalno se je udejstvoval kot podpredsednik Kat. društva rokod. pomočnikov (gl. Jubilejni zbornik K. d. r. p., Lj. 1930, 36), kot ustanovitelj in vodja društva Pripravniški dom ter s sodelovanjem pri lj. dijaški in ljudski kuhinji, kateri je bil predsednik 1907–17 (prim. Ob 50 letnici lj. dijaške in ljudske kuhinje. Lj. 1927, 11, s K.-evo sliko). — L. 1887 je ustanovil list za otroke, Angelčka, katerega je od 1895 izdajal zase in kot prilogo Vrtcu, ko je bil 1894 prevzel uredništvo tega mladinskega lista. Izdal je dalje 3 zvezke Zgledov bogoljubnih otrok (Lj. 1897/8) in Vzornike prvega sv. obhajila (Lj. 1914) ter uredil (nekaj sam napisal) zbirko Kako ti je ime? ali vzorno življenje naših sv. priprošnjikov v nebesih za mladino (13 snopičev od 1896 naprej kot priloga Kršč. Detoljubu). — L. 1888 je K. začel izdajati list za kršč. vzgojo in rešitev mladine Krščanski Detoljub, ki ga je do 1901 urejeval in mnogo vanj pisal. V koledarju Kat. tisk. društva je 1888 objavil Oceno slov. knjig za mladino in ljudstvo (tudi ponatisk). V LMS 1869 sta natisnjena dva K.-eva spisa: Slava in sreča kmetijstva in Sava. Kot bogoslovec in pozneje je sodeloval pri ZD: Kakšno moč ima revščina in bogastvo na nravnost in čednost (1869), Črtice iz življenja sv. očeta Pija IX. (1869), Majnik (1870), Jerica Jugovic (1879, tudi ponatisk), Sv. Germana (1880, tudi ponatisk, 1888²). V SV: Dolga zastavica (1887), Življenja nit (1888), Najoblastnejša vladarica na svetu (1889). V Drobt.: Ura in naše srce (1887), Zmotnjave in zmote (1889), Dva skrajna nasprotnika (1894). DM je izdala K.-evih Osmero blagrov na svetu ali dolga pridiga za kratkočasno življenje (1887, Lj. 1910²). Po avtorjevi smrti je izšla knjiga o hvaležnosti Zvezde in cvetice (Lj. 1927, izdal A. Stroj). Ljudskega pisatelja K.-a imenuje Glaser IV, 269, slovenskega Albana Stolza. Učil se je res pri njem, pa dosegel ga ni. Ko je bil K. podpredsednik Kat. društva rokod. pomočnikov, je napisal nekaj iger za oder: Zamujeni vlak in Novi zvon na Krtini sta izšli v zbirki Ljudski oder zv. 1. in 4., Zgubljena suknja in Doktor čuden in njegov sluga sta razširjeni v rokopisu. — K. je marljivo zasledoval razvoj novejše pedagogike in metodike ter skušal pridobitve uporabljati za verouk. L. 1907 ustanovljenemu Društvu slov. katehetov je bil prvi predsednik. V prvih letnikih SU (od 1899) je priobčeval vzorne kateheze, v Kršč. Detoljubu VI—XII je podal kateheze za nižjo stopnjo (Kako otrokom pomagati pri učenju krščanskega nauka), v VBV I—VII je objavil Priprave za biblične kateheze. Sestavil je tudi tekst bibličnih zgodb: Svete zgodbe za male otroke (Lj. 1894, 1898, 1902). Kot teoretično osnovo kateheze je napisal Kratko katehetiko s praktičnimi pojasnili (Lj. 1906, 1912). PL SŠM je 1904 prinesel zgodovinsko-slovstveno razpravo Verouk (tudi ponatisk). — Središče homiletičnega slovstvenega dela je bil K.-u mesečnik DPast, katerega je ustanovil 1884 in sam urejeval do 1896. 'Tu je pokazal lep organizatoričen talent, ko je zbral okoli lista veliko število sotrudnikov. Sam je v listu objavil nad 300 cerkvenih govorov; med njimi se odlikujejo govori o Gospodovem življenju in trpljenju (82 govorov DPast XV—XVII). DPast je prinašal poleg govorov pregled teološkega slovstva, zlasti homiletičnega in asketičnega. Kot priloga DPast je izhajala K.-eva Zbirka lepih zgledov (Lj. 1896), ki je narasla v debelo knjigo. — Prim.: Marn XXX, 54; Glaser IV, 268; A. Medved, VBV 1907, 400; LZg 1916, št. 128; DPast XXXIII, 641–6 (s sliko); IG 15. jun. 1916; J. Volc, Vrtec 1918, 7; DPast XXXVIII, 63 (s sliko); S 1920, št. 277; Kršćanska škola (Zagreb) 1920, 52; SU 1921, 35; Vzajemnost 1921, 24; KMD 1922; Zvezde in cvetice (Lj. 1927) 3–5 (s sliko); o odkritju spomenika na pokopališču pri Sv. Križu S 1922, št. 194; SU 1922, 115; o odkritju spominske plošče na rojstni hiši v Rakitni SU 1923, 141. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Kržič, Anton (1846–1920). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi307905/#slovenski-biografski-leksikon (24. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine