Komel pl. Sočebran, Andrej (1829–1892)

Komel Andrej, pl. Sočebran, vojaški pisatelj, r. 3. okt. 1829 v hiši kovača in malega posestnika v Solkanu pri Gorici, u. 12. nov. 1892 v Gradcu. Ljudsko šolo je obiskoval v Gorici, kjer je 1848 končal dveletno učiteljišče. 1848 je postal orglavec v Solkanu in občinski tajnik, 1849 pa odšel k vojakom. Bil je vzgojitelj sina feldmaršallajtnanta barona Weigelsberga v Vidmu. obenem pa učitelj v vojaškem vzgojevališču v Čedadu. 1851 je postal kadet, bil 1852 premeščen v vojaško vzgojevališče v Bergamu, 1855 pa ž njim vred v Belluno; 1858 je kot poročnik II. razr. prišel v Olomuc. 1859 je prišel na Dunaj, 1863 v Budějovice in od tam v Terezin, kjer je 1864 postal poročnik. 1868 je prišel v Celovec h koroškemu pešpolku št. 7, kjer se mu je rodila misel izdaje slov. priročnikov za vojake. 1872 je postal stotnik II. razr., 1876 I. razr., 1879 bil nobilitiran. 1883 je bil premeščen v Kromeriž, 1884 v Olomuc, 1886 penzijoniran in imenovan za majorja. S svojimi knjigami je skušal slov. vojakom olajšati službovanje in napredovanje, tujim častnikom pa olajšati vzgojo slov. novincev; zato so knjige po večini dvojezične (leva stran nemška, desna slov.), sestavljene v obliki vprašanj in odgovorov, ter imajo dodane tehnične slovarčke. Pri prvih so mu pomagali Ign. Robas, Andr. Einspieler in M. Majar. Izd. je: Poljna (v 2. izd. Bojna) služba, raztreseno vojevanje, nova puška in slov.-nem. in nem.-slov. slovarček (Celovec 1872, 1873²); Garnizonska i stražna služba (Celovec 1879); Kratek poduk o zemljišču (Celovec 1874, 1883²); Kurzgefasste praktische Grammatik der slov. Sprache f. Deutsche. Mit besonderer Berücksichtigung der Militär-Terminologi (Klagenfurt 1876, 1887²); Nova puška. Kratki in lahkoumevni poduk v orožji (Celovec 1874); Organizacija vojstva (Celovec 1890); Osnova vojstva (V Kroměříži 1884); Prisega in vojni členi (V Celovcu 1889); Puška repetirka (V Lj. 1891); Službeni reglement ali službeni pravilnik (V Celovcu 1875–76); Službovnik (v treh delih, Celovec 1873–80; v Lj. 1889²); Vežbovnik (V Celovcu 1890); Werndlova puška (V Celovcu 1883; češki prevod na Dunaju 1884). Vse knjige je sam založil. — Prim.: DS 1894, 1 (posnetek iz avtobiogr., s sliko); Kaučič, KMD 1897, 38 (s sliko). Gl.

Komel Andrej pl. Sočebran, vojaški pisatelj, r. 3. okt. 1829 v Solkanu pri Gor., u. 12. nov. 1892 v Gradcu. Oče Anton, kovač in manjši posestnik, mati Katarina. Imela sta 12 otrok. V Gor. je dovršil osn. š. in dveletno učiteljišče (1848) in na filozofiji poslušal predavanja iz slov. prof. J. Premruja (gl. čl.), pri frančiškanih pa se je naučil igrati klavir. Takoj je dobil službo organista v ž. c. v Solkanu in mesto obč. tajn. 1848 so ga poklicali k vojakom in poslali v Oglej v 20. kompanijo, maja pa vso kompanijo do Velike Nedelje v Prekmurju, kjer je bil na stražarskem pohodu proti Madžarom laže ranjen v roko. Od Komama, kjer so oblegali uporne Madžare, so ga prestavili k 5. bataljonu v Trst in od tod v Buje v Istri proti sardinski mornarici. Po sklenitvi miru je postal vzgojitelj sina feldmaršal-lajtnanta barona Weigelsberga v Vidmu, obenem učitelj v vojaškem vzgojevališču v Čedadu. 17. sept. 1849 je bil imenovan za narednika pri pešpolku Veliki knez Mihael št. 26. Tedaj si je uredil življenje, se naročil na Slovenijo, Novice in Vedeža je že prej dobival, kupoval nem. in slov. knjige in si nabral knjižnico z okr. 400 knjigami. Nabavil si je tudi klavir ter učil učence petja, ki so ga po njegovem predlogu vpeljali kot učni predmet. Vadil jih je voj., rodolj. in c. pesmi, ki so jih peli pri maši, on pa je orglal. 25. jan. 1851 je postal polkovni kadet, leto pozneje so ga premestili v vojaško vzgojevališče v Bergamo, 1855 pa z njim vred v Belluno, kjer je prebolel kolero. 1858 je prišel kot poročnik II. razr. v Olomuc, 1859 na Dunaj, 1863 v Budejovice in od tam v trdnjavo Terezin, kjer je 1864 napredoval v poročnika. 1865 se je poročil z Ido Rössel, edinko deželnega sodnega svetnika v Dunajskem Novem mestu. 1868 je prišel v Celovec h koroškemu pešpolku št. 7 baron Marojčić. Ker je našel v polku nad 30% slov. vojakov, jih je začel poučevati v slov. in uspeh je bil tako dober, da je baron Marojčić naročil častnikom, naj po K. zgledu vežbajo vojake v slov. Ker so se izgovarjali, da slov. nima potrebnih izrazov, so mu naročili, naj prevede najpotrebnejše knjige. K. se je lotil dela in s knjigami olajšal slov. vojakom službovanje in napredovanje, tujim častnikom pa omogočil vzgojo slov. novincev. Zato so knjige večinoma dvojezične, leva stran nem., desna slov., sestavljene v obliki vprašanj in odgovorov ter imajo dodane tehnične slovarčke. Pri prvih knjigah so mu pomagali Ign. Robas, Andr. Einspieler in M. Majar. Izdal je naslednje: Poljna (v drugi izd. Bojna) služba, raztreseno vojevanje, nova puška in slov.-nem. in nem.-slov. slovarček (Clc 1872, 1873); Garnizonska i stražna služba (Clc 1879); Kratek poduk o zemljišču (Clc 1874, 1883); Kurzgefasste praktische Grammatik der slov. Sprache für Deutsche. Mit besonderer Berücksichtigung der Militar-Terminologie (Klagenfurt 1876, 1887); Nova puška. Kratki in lahkoumevni poduk v orožji (Clc 1874); Organizacija vojstva (Clc 1890); Osnova vojstva (V Kromeriži 1884); Prisega in vojni členi (Clc 1889); Puška repetirka (Lj. 1891); Službeni reglement ali službeni pravilnik (Clc 1875–76); Službovnik (v treh delih, Clc 1873–80; Lj. 1889); Vežbovnik (Clc 1890); Werndlova puška (Clc 1883, češki prevod na Dunaju 1884). Vse knjige je sam založil. 1872 je postal stotnik II. razr., 1876 stotnik I. razr., 30. okt. 1879 mu je cesar podelil plemstvo in sam si je izbral naslov Sočebrana. 1883 so ga premestili k moravskemu polku Nadvojvoda Karel št. 3 v Kromeriž, 1884 so ga postavili za etapnega poveljnika žel. postaje v Olomucu. Marca 1886 je stopil v pokoj kot častni major. Z ženo in hčerjo se je naselil v Gradcu in tu umrl za rakom na pljučih.

Prim.: SBL I, 492–3; Andrej Komel pl. Sočebran (Posnetek po K. opisu svojega življenja), DS 1894, 1–6 s sl.; Sevničan (Fridolin Kaučič), Major Andrej Komel pl. Sočebran, KMD 1897, 38–40 s sl.

Jem.