Slovenski biografski leksikon

Aquila Johannes iz Radgone, slikar, je poslikal na Prekmurskem cerkve v Veleméru 1378, na Selu, v Turnišču 1383—93, v Martjancih 1392 in v Murski Soboti. — Prim.: Slovenec, 10. marca 1919; ZUZ 1921, 1. St.

Steska, Viktor: Johannes Aquila (?–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi258700/#slovenski-biografski-leksikon (27. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Slovenski biografski leksikon

Johannes Aquila de Rakerspurga, slikar in stavbar konca 14. stol. Rodom verjetno iz Radgone, kjer je deloval, a se nam njegova dela niso ohranila. Vsa ohranjena dela se nahajajo v Prekmurju. Napis ga izpričuje kot stavbarja cerkve v Martjancih (1392). Tip, ki ga ta stavba predstavlja, je bil takrat splošno razširjen v Prekmurju in njegovega deleža na njem ni mogoče opredeliti. Mogoče, da je on gotiziral romansko cerkev v Turnišču. Kot slikar je podpisan v prezbiteriju v Martjancih (1392), kjer se nahaja ob oknu na južni steni njegov lastni portret v molitveni pozi. Njegovo ime je bilo do nedavnega še čitljivo v levem napisu v polkupoli apside v Turnišču, kjer je ponovil prvotno Majestas Domini preko po prezidavi deloma uničene stare na betežno podlago (1393?). Stilistično nedvomno njegove so freske v cerkvi v Velemeru (1378?), kjer se je tudi nahajal njegov sedaj uničeni avtoportret v prezbiteriju. Figura v sliki sv. Nikolaja na sev. steni, ki jo smatra Romer za njegov portret, se kot taka ne da zagovarjati. Do najnovejše dobe so mu pripisovali vse stare prekmurske freske, ki so pa razen tu naštetih vse dela drugih njemu sodobnih slikarjev. Janezovo slikarsko delo, kakor ga izpričujejo našteta sigurna dela, je srednje umetniške kvalitete, ki ga v višjo vrsto dviga edino dekorativna disciplina, kateri se podreja. V stilističnem oziru spada organsko v razvoj srednjeevropskega slikarstva druge polovice 14. stol. v oni fazi, ko se je po sprejetju pridobitev giotteskne struje začel nov razvoj, ki je polagoma prekinil s prejšnjo izključno idealistično smerjo. Pridevek Aquila nima ničesar opraviti s kakim nemškim Adlerjem, kakor se je skušalo tolmačiti, ampak pomenja pač Janeza Evangelista, čigar simbol je orel. Na sliki Svetega sorodstva B. Strigla v Narodni galeriji na Dunaju je n. pr. Janez Evangelist na robu plašča označen kot Joanes Aquila. — Prim.: Stelè, Umetniško Prekmurje, DS 1926, 244 sl.; isti v ZUZ I, 7, in Fr. Fl. Romer, Mitteil. der k. k. Zentralkomm. XIX. Supplementbd. (1874). Stl.

Stelè, Francè: Johannes Aquila (?–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi258700/#slovenski-biografski-leksikon (27. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine