Slovenski biografski leksikon

Jesenko Dragotin-Doksov, pesnik, v Lj. r. 11. avg. 1864, u. 22. jan. 1902. Dovršil je na gimn. v Lj. 5 razr. (1876–83), iz 6. razr. pa je izstopil (4. apr. 1884) in postal uradnik zavarovalne banke Slavije v Lj. Njegovi prvenci so se pojavili v precejšnjem številu v Slovanu (1886–7). To so skromne pesmice epigonsko formalističnega značaja ljubavne in refleksivne vsebine, a brez idejne globine in čuvstvene sile; le tu in tam zapolje iz kake ljubavne ali domoljubne pesmi gorkejše čuvstvo (Bodi angel moj, 1886; Spasi nas, Gospod, 1887). Tudi poznejše pesmi, ki so bolj poredko izhajale v LZ (1886–1900), nekaj tudi v Vrtcu, Slovenki, Zvončku i. dr., so v bistvu enake, le socijalno uglašene segajo za znanje globlje. Neugodne življenjske razmere, ki so ga napotile, da je v vinu proslavljal edino tolažilo za življenjsko gorje (Vinu v čast, O vinu), so mu jemale polet; tako je postal pesniški žurnalist in prigodničar v UT, SN in v satiričnem listu »Brusu«. J.-ovo pesniško zapuščino je izbral in izdal E. Gangl (Pesmi, 1905). J. je tudi mnogo prevajal, posebno za lj. oder, deloval je tudi kot časnikar. — Prim.: E. Gangl, UT 1902, št. 54–56; Zvonček, 1902, 67 (slika); uvod »Pesmi«; LZ 1902, 143; Slovan 1902–3, 70 (slika); DS 1905, 692–3. Grf.

Grafenauer, Ivan: Jesenko, Dragotin (1864–1902). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi257580/#slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine