Jakac, Božidar, akademik (1899–1989)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 13, 25. 3. 1928

Slovenski biografski leksikon

Jakac Božidar, grafik in slikar, r. 16. jul. 1899 v Novem mestu, kjer je obiskoval ljudsko šolo in 1910–13 4 razrede gimnazije. Nadaljeval je študije na realki v Idriji in maturiral 1918. 1919–23 je obiskoval akademijo v Pragi v splošni šoli prof. J. Obrowskega, v slikarski spec. šoli. prof. F. Thieleja in v grafični spec. šoli prof. A. Brömseja, katero je absolviral s posebnim priznanjem. 1921–22 je potoval po Nemčiji in obiskal Berlin, Hamburg, Rügen, Lipsko in Draždane, 1923 Benetke, Padovo. 1924 se je začasno naselil v Novem mestu, nato bil krajši čas ilustrator »Jutra« v Lj. 1925 je odšel z državno štipendijo v Paris, odkoder je potoval v Afriko (Tunis, Gabes, Kairuan), 1926 je bil v Firenzi. Po vrnitvi v jeseni je postal profesor risanja na gimn. v Lj. — J. je pokazal slikarski talent že v srednješolskih letih, po strokovni izobrazbi se je razvil v izrazitega modernega grafika, ki obvladuje vse tehnike v bakropisu in litografiji, lesorez, linorez in monotipijo. Mnogo dela s pastelom, kredo in svinčnikom, manj z oljnimi barvami. Kot grafik je eruptiven, tipičen poimpresijonističen umetnik izredne plodovitosti. Njegovo zelo obsežno grafično delo je v glavnem zrcalo velemestnega življenja, katerega obravnava J. v motivičnih ciklih. V krajini prihaja do izraza liričnost, v portretu ekspresivnost. V iskanju novega izraza je sin svojega časa; tudi njegovi, večinoma krajinski, pasteli stoje formalno v tem okviru. J. se peča z vsemi vrstami porabne grafike, s portretom v olju, kjer je dosegel s podobo norveškega komponista Haralda Saeveruda velik uspeh, in prigodno tudi s cerkvenim slikarstvom. Portretiral je med drugimi Fr. Šukljeta (olje, 1924), go. Jelenčevo (olje, 1924) in rodbino bankirja Barnasa (Pariz, 1925). Intimen je v grafičnih ilustracijah slovenskih literarnih del; opremil je 2. izd. Gradnikovih »Padajočih zvezd«, Ribičičeve »Zavratne pošasti«, Novi rod in Mladiko 1924, Gradnikovo »De Profundis« in Jarčevo »Človek in noč«. Ovitke je napravil za nekatere knjige Mohorjeve družbe, LZ 1924, ZUZ, Malovo Zgodovino umetnosti SHS in Slovinské umění (Brno 1922). Svoja dela je prvič razstavil 1918 v Jakopičevem paviljonu, kjer do danes redno razstavlja; 1920 je razstavil v Novem mestu, 1921 v Zagrebu (Proljetni salon), 1922 na mednar. razstavi »Ex libris« v Bruxellesu in na V. jugosl. razstavi v Beogradu, 1923 kolektivno v Domu umetnikov v Pragi, 1924 v Domu umetnikov v Hodoninu, 1925 na mednar. razstavi dekor. umetnosti v Parizu (bronasta kolajna), kjer je v maju kolektivno razstavil v Galerie du Zodiaque, na razstavi slov. portreta v Lj. in na razstavi kluba »Mladih« v Splitu, 1926 na jugosl. grafični razstavi v Curihu, na klubovi razstavi v Pragi, na velesejmski razstavi v Lj. ter kolektivno v Jakopičevem paviljonu, 1927 v Berlinu. Njegova dela so v zbirkah Nar. galerije v Lj., Grafične zbirke v Zagrebu in v prosvetnem ministrstvu v Beogradu; v zasebni lasti pa v Sloveniji in zasedenem ozemlju, v Pragi, Parizu, Havreu, Madridu, Berlinu in Nemčiji ter v Oslo in Bergenu. J. je član in je bil nekaj časa predsednik kluba »Mladih« ter Slov. umetniškega društva v Lj. — Prim.: SN 1918, 17. dec.; 1920, 16. dec.; 1922, 11. jul. 6. okt.; Slovenec 1919, 28. jun.; 1920, 17. okt., 5. nov., 7. dec.; Jugoslavija 1920, 18. nov.; 1922, 5. nov., 10. nov.; Jutro 1922, 20. jul., 17. sept.; 1923, 23. avg., 18. okt.; Demokracija 1918, Cankarjeva štev.; DS 1920,1924 (reprod.); České Slovo (Praga 1923; Rambousek); Nár. Listy (Praga 1923; F. Žákavec); Umělecký List (Brno 1923); Papyros (Pariz 1924); Thieme-Becker, Lexikon XVIII (Stelè). Slika: IS 1928, 99. Ml.

Mesesnel, France: Jakac, Božidar, akademik (1899–1989). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi245800/#slovenski-biografski-leksikon (26. september 2018). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine