Slovenski biografski leksikon

Hladnik Matej, pisatelj, v Trebčah pri Črnem Vrhu nad Idrijo r. 30. avg. 1806, u. 18. jan. 1865. V ljudsko šolo je hodil v Idriji, nižjo gimn. je dovršil v Lj., višjo z licejem in bogoslovje v Gorici, postal mašnik (1832) in kaplan v Devinu; od 1837 je bil učitelj na zgledni šoli v Gorici, kjer je učil tudi na gimn. lepopisje in nekaj časa slovenščino; 1860 je bil upokojen. Njegove pesmi, večinoma prigodne in poučne, pogosto v obliki soneta, so izhajale v N in ZD, posamezne tudi v Vodnikovem spomeniku (1859), UT (1861) in »Zlatem veku« (1863). Okorne so in brez pesniškega vzleta. Pri N in ZD je sodeloval tudi z dopisi. Bil je strasten nasprotnik »novih« oblik (da m. de, -ega, -emu, -em m. -iga, -imu, -im i. dr.) in zaljubljenih pesmi ter velik častivec Koseskega. Zapuščino je zbral in uredil St. Kocijančič, hrani se v semeniški knjižnici v Gorici. — Prim.: Štef. Kocjančič, Glas, 1875, št. 47-53, Jezičnik, XXV, 32 do 35; Glaser, III. 72; Butkovič, Čas, 1914, 126 sl.; Slovenec, 1925, 213. Grf.

Grafenauer, Ivan: Hladnik, Matej (1806–1865). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi232427/#slovenski-biografski-leksikon (22. november 2014). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine