Heric, Matija (1855–1927)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Heric Matija, šolnik, r. 13. febr. 1855 v Bučečovcih pri Sv. Križu na Murskem polju, živi od 1923 v Mariboru. Dovršil je 6 gimn. razredov (1868–74) in učiteljišče v Mariboru (1878), nato je učiteljeval na Ptujski gori, v Zavrču, pri Novi cerkvi, v Cirkovcah in bil od 1910 do upokojitve 1. okt. 1920 okr. šolski nadzornik. S spisi v P je skušal naše šolsko delo v pedagoškem, didaktičnem, metodičnem in deloma tudi v znanstvenem oziru zboljšati in ga prilagoditi duhu časa. V člankih o vzgoji in pouku je posebno poudarjal vzgojo srca (O edinstvenosti pri pouku in vzgoji, P 1899 št. 17, 18; Vzgojevalni pomen spisnega pouka, P 1900; Vihravost pogubna hiba, mirnost dragocena vrlina, njiju pojav pri pouku in delovanju učiteljevem, P 1901; Kako je učitelju delovati, da se otroci tudi zunaj šole lepo in dostojno vedejo, P 1902, št. 4–6; Navajajmo mladino k modremu opazovanju veličastne prirode, P. 1907). Že zgodaj se je seznanil s Kernovo teorijo o finitnem glagolu, pazno je zasledoval vso polemiko in postal v slovnici prepričan pristaš Kernovih naukov; spočetka jih je priobčeval brez vsake kritike večinoma doslovno, kritično jih je nato razjasnil Bezjak. V pojasnilo in obrambo Kernovih nazorov je H. objavil v P sledeče članke: Slovniške črtice, 1892, št. 16–23; 1893, št. 1–3; K slovniški teoriji Kernovi (1894); Kako je uravnati jezikovne vaje, da pospešujejo bolj pouk v materinščini, nego pa teoretično slovnico (1897); O bistvu, pomenu in važnosti Kernovega glagola. O glagolu »biti« kot predikat in o povedju (1906, št. 4–6); Povedkovih zavisnikov ni; Veljavnost Kernove teorije o predikatu »biti« je dokazana (»v obrano napram odgovoru g. dr. Tominška«, 1906, 233–9); Slovnica zanesljiv kažipot določujočim in razlagajočim jezikovno obliko in vsebino zamotanih stavkov v pesniških proizvodih (1909). Zaradi ugodnih učnih uspehov, ki jih je dosegel po tej metodi pri analizi razširjenih stavkov, se je trudil, da se Kernovi slovniški nazori sprejmejo v jezikovne vadnice na naših ljudskih šolah. Da to čimprej doseže, je pisal o njih tudi v nemškem vplivnem pedag. listu »Österr. Schulbote« (1896, 1897, 1899, 1905) ter pridobil za K. teorijo ravn. K. Jaukerja v Gradcu, ki je v tem smislu sestavil slovnici za učiteljiča in za meščanske šole. Enako se je trudil v P dokazati, da so vsa takrat v dodatku Močnikove računice za višjo stopnjo ljudskih šol podana pravila o izračunavanju ploščin in telesnin razumljiva sicer učencem srednjih šol, ki poznajo algebro, nikakor pa ne učencem osnovnih šol; zato je razjasnil, kako je ta pravila za te ponazoriti ter jih stvarno in jezikovno preosnovati (P 1901, 1902, 1906; o računanju z ulomki in z desetiniskimi števili: P 1898, 1902–4, 1922; O špekulativni in praktični metodi dividiranja z desetinskimi števili (ulomki): Učitelj, Beograd 1921, br. 4, ponatis v SU 1922, št. 2–3). O svojih po lastnih izkušnjah potrjenih nazorih v računstvu in geometrijskem oblikoslovju je tudi opozoril merodajne kroge s članki v Österr. Schulbote: Ein wunder Punkt in der geometrischen Formenlehre (1895); Zur Umgestaltung der bisherigen Regeln für die Berechnung der Flächen- und Körperinhalte an Volks- und Bürgerschulen; Lösung von geometrischen Aufgaben auf der Oberstufe der Volksschulen (1895). Nato je prejel 1908 od dež. šol. nadz. Končnika poziv, naj sestavi za osnovno-šolske računice višje stopnje v tem smislu primeren dodatek, a preobloženost s šolskimi posli je preprečila njega izvršitev. V publikacijah SŠM je za Učne slike k ljudskošolskim berilom (1902, 1904) in za Nazorni nauk za 2. in 3. šolsko leto (1908) obdelal skupno 43 slik. Kot nadzornik 5 šolskih okrajev z 58 šolami se je resno trudil, da zajezi vpliv Schulvereina in razširi slov. osnovne šole s prenapolnjenimi razredi; v petih letih se mu je posrečilo pomnožiti osnovne šole svojega delokroga za 24 novih razredov. Šr.

Šlebinger, Janko: Heric, Matija (1855–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi229703/#slovenski-biografski-leksikon (27. maj 2018). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine