Govekar, Minka (1874–1950)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Govekar-Vasič Minka, pisateljica, r. 28. okt. 1874 v Trebnjem na Dol. kot hči zdravnika. Dovršila je učiteljišče v Lj. (1889 do 1893), službovala poltretje leto kot učiteljica v Mirni peči (uspos. izpit 1895) in se poročila 1897 s pisateljem Franom G. Kot učiteljica je spisala 1896 razne leposlovne črtice, za E, SN in SS, naslednje 1. daljšo novelo Šahmat (SN). Nato se je lotila žurnalistike; delovala je s soprogom v uredništvih SN, Našega lista, SIT, TS in Domovine, sodelovala razen tega pri Slovenki, Slovanu, DP, Jugoslavenski ženi, tržaškem Ženskem svetu, brnski Ženská revue, dunajski Frauen-Rundschau, Gospodinjskem kol. Jugosl. Matice, KMD i. dr. Pisala je članke, poročila in notice iz ženskega sveta, o ženskem pokretu doma in po svetu, zlasti na Češkem, pa tudi o kulturnih in književnih zadevah in prireditvah, o gospodinjstvu, domači higijeni, otroški vzgoji i. p. 1905–10 je urejevala mesečnik »Slovenska Gospodinja«, ki ga je morala večinoma tudi sama napolnjevati. Danes je stalna sotrudnica SN in Jutra. 1903 je izdala obširno kuharsko knjigo »Dobra kuharica« (2. pomn. izd. 1909) in ustvarila zanjo mestoma s pomočjo prof. A. Bartla, kuharsko terminologijo, ki se je poslej obče sprejela; spisala je tudi »Dobro gospodinjo« (1908), zbornik gospodinjskih, higijenskih in praktičnih pravnih navodil za gospodinje. Mnogo je prevajala iz nem., srhrv., ruščine, poljščine, tako za lj. oder nad 40 raznih dram in komedij, za SK (34), za listek SN, Jutra in za TS več novel in romanov. V knjižni obliki je izšla zbirka novel in črtic »Ruska moderna« z uvodno literarno študijo (1905), Tolstega Moč teme (Prevodi MS, 1907) z uvodom in pretiska M. Hungerfordove »Snahe« (1917) in Olge Waldove »Vera« (1919). Delovala je tudi na društvenem in karitativnem polju; kot tajnica Sploš. ženskega društva v Lj., ki ga je pomagala ustanoviti (1901), se je udeleževala vsega njegovega organizatoričnega, izobraževalnega in karitativnega dela (prvi slovanski ženski shod v Pragi 1907, razstava »Otrok«, 408). Od ustanovitve »Nar. ženskega saveza SHS« (1920) je tajnica slov. dela, je sodelovala pri pokretu za ustanovitev Dečjega doma kraljice Marije (1922), vodila dobrodelno akcijo za opremo lj. javne ženske bolnice in za brezplačni ambulatorij za revne bolnice. Psevd.: Josip Trdina (SN 1896), Minka Kastelčeva, M. K. (SN, E, 1896), Ivanka (SS 1896), Iv. N. Vrtnik (SN 1897), Mila (Milena) Dobova (Slovenka, Slovan), Vida (Minka) Kastelčeva, Ivanka Smrekarjeva, Minka Vasičeva, Marija Ribnikarjeva, Lenka (Slov. Gospodinja), Judita (SN, Jutro od 1923) in šifre. — Prim.: Mara Lamutova, SN 28. okt. 1924; Jutro 28. okt. 1924; Pavla Hočevarjeva, Ženski svet, dec. 1924; Marica Bartlova, Gospodinjski kol. Jugosl. Mat. 1925. Slika: IT III, št. 49. *

Uredništvo: Govekar, Minka (1874–1950). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi210709/#slovenski-biografski-leksikon (29. april 2017). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine