Slovenski biografski leksikon

Germonik Ludvik, publicist, r. 29. nov. 1823 na Reki, u. 7. dec. 1909 na Dunaju. 1838–46 je obiskoval gimn. v Celovcu in Lj., nato do 1850 poslušal pravo na univ. v Gradcu. Že 1848 je v štaj. in kor. listih nastopal publicistično ter ustanovil Villacher Zeitung in pozneje od vlade razpuščeno demokratsko društvo v Celovcu. 1851 je bil na Dunaju pri Wandererju in Ostdeutsche Post, 1852–5 pa pisaril po sodnijah v Št. Vidu na Koroškem, Borovljah in Celovcu, dokler ga niso policijska preganjanja pognala v publicistiko. 1855 do 1857 je urejeval uradno Klagenfurter Zeitung, nato pa bil od 26. apr. 1857 amanuensis v drž. lic. knjižnici v Lj., ki jo je spomladi 1872 samolastno zapustil. 1860–3 je bil arhivar in kustos muzejskega društva v Lj. in uredil njegov arhiv. Njegovo zanimanje za slov. slovstvo kažejo članki, ki jih je priobčil v Triglavu 1865–6, in prevodi. Izdal je prevod Prešernove Turjaške Rozamunde (Lj. 1865) in Povodnjega moža (1866); oba sta izšla v ponatisu v Gradcu 1871. V prid freskam v cerkvi na Igu je izdal pesnitev Die Josefskapelle (Lj. 1864), zbujal je zanimanje za Robbo (Triglav 1865, 89) in organiziral razstave slikarstva. Spisal je prvo večjo bijografijo Prešerna (Wiener Sonn- und Montagszeitung, jan., febr. 1874), na katerega ga je bil opozoril šmohorski dekan Jernej Levičnik, se mnogo trudil za ustanovitev otroške bolnice (1865) in delavskega izobraževalnega društva, ki ga je seznanil z načeli Schulze-Delitzscha in mu bil dolgo časa tajnik. Levstika, ki ga je v svojem Doktorju Bežancu v Tožbanji vasi portretiral kot doktoranda Kolenca, je seznanil z Muysom in mu tako utrl pot v knjižnico. Mnogo se je trudil tudi za popularizacijo Bleda. Spisal je knjigo Curort Veldes, das krainische Gräfenberg (Wien 1872, 1878²), brošuro Veldes im Naturwunderland Krain (Wien 1908) in na lokalni blejski tradiciji slonečo igro v 3 dej. Die Weiber von Veldes (Triest 1868), v 2. izd. z naslovom Die Brandschatzung (1901), v katero je A. Khom vpletel več nar. melodij in ki je 1903 doživela 3. izd. Prvotna verzija se je v nem. in slov. jeziku (Junaške Blejke) v Lj. večkrat uprizorila. Stroški, ki jih je imel z renovacijo posestva in doma svojega starega očeta, so ga spravili ob vse premoženje, tako da je moral 1872 oditi na Dunaj, da si ustvari novo eksistenco. Tam je živel kot časnikar, bil revizor v drž. tiskarni, sourednik pri Vorstadtzeitung in pri Neues Wiener Blatt. 1874 je ustanovil Grillparzer-Verein, društvo za pospeševanje avstrijske literature, ki mu je bil dolgo časa knjižničar; 1874–8 je izdajal Das Inland, list za nar. gospodarstvo in literaturo, pozneje Der Patriot. V njem je 1887 priobčil članek Zur Gesch. der Volkslieder aus Krain, ki ga je Grillparzerverein izdal v razširjenem ponatisu. Izdal je pesniške zbirke Kornblumen (Villach 1854) in Blaue Nächte (Graz 1871, v 2. izd. z naslovom Alpenglühen 1877), Liederblüten aus dem Süden (1893, 1903⁴), pripravljal zgodovino avstr. literatur in zapustil v rokopisu dramo o celjskih grofih. – Prim.: Brümmer, Deutsches Dichter-Lexikon I, 237; isti: Lexikon der d. Dichter u. Prosaisten vom Beginn des 19. Jahrh. bis zur Gegenwart, 6. Aufl. II, 357; arhiv drž. lic. knjižnice v Lj.; Levstik, Zbrani spisi III, 320; LZ 1900, 831; Slovan 1917, 101, 158; Wollman 56, 283. Gl.

Glonar, Joža: Germonik, Ludvik (1823–1909). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi199363/#slovenski-biografski-leksikon (17. december 2017). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine