Frankè, Ivan (1841–1927)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 44, 30. 10. 1927

Slovenski biografski leksikon

Frankè Ivan, slikar in ribar, r. 16. maja 1841 finančnemu lovcu v Dobju pri Poljanah, je obiskoval ljudsko šolo v Cerkljah in Kranju, gimnazijo v Lj., kjer je 1862 maturiral. Potoval je v Oberammergau, Monakovo, Nürnberg, Augsburg in na Dunaj; po vrnitvi je stopil na materino željo v lj. semenišče, kjer je ostal eno leto. 1864 so ga sprejeli po polletnem zasebnem študiju na dunajsko akademijo. 1866 je vstopil v beneško akademijo, prekinil študije zaradi ital. zasedbe do 1868 in ostal v Molmentijevi šoli do 1873, ko je potoval po nalogu ruske kneginje Saše Žokovske na Kitajsko. Po vrnitvi je obiskal dun. svetovno razstavo in se naselil v Lj., 1878 je postal učitelj risanja na gimn. v Kranju in konservator centralne komisije. 1889 se je preselil v Lj., kjer je poučeval risanje na gimn., učiteljišču in obrtni šoli. 1908 je z naslovom ces. svetnika stopil v pokoj; živi v Lj. V gimnazijskih letih ga je učil akvareliranja sobni slikar Poljak, pozneje sta ga poučevala Jož. Kogovšek in Fr. Kurz v. Goldenstein. Na dunaj. akad. je bil Wurzingerjev učenec, v Benetkah se je na podlagi študija renesančnih mojstrov mnogo ukvarjal s tehničnimi problemi slikarstva, posebno s sestavo slikovne naloge. Slikal je nabožne slike, portrete in krajine kot zmeren realist, ki se je okoristil s pridobitvami impresijonističnega slikarstva. Pogosto je razstavljal v Jakopičevem pavilj. v Lj. Dela: Sv. Valentin (Uršul. cerkev v Šk. Loki), Križev pot (Cerklje), Sv. Trojica (Predoslje), Pietà (Dedni dol), Sv. Ana (Rodine), Sv. Peter (Trnovo pri Il. Bistrici), Sv. Anton (Franč. cerkev v Lj.), Pietà (Ribnica), Kristus (Lekarna v Trebnjem). Lastna podoba (Nar. galerija v Lj.), kipar Rendić, dr. Papež, Luka Tavčar in žena, dr. Janez Mencinger (Krško), Hočevar (šola v Krškem), Jos. Jurčič (Nar. Tiskarna v Lj.), Valvasor (Trbovlje), Josip Gorup in družina (Reka), grof Barbo in družina (Rakovnik). Krajine s Kitajskega (Nar. galerija v Lj.), z Gorenjskega in Krasa (Štijak). Mnogo del je še v zasebni ali slikarjevi lasti. Na tem polju je tudi publicistično deloval; bil je sotrudnik Mitt. der Zentralkommission ter napisal sledeča dela in članke v domačih publikacijah: Beneški umetnici (Zora 1872), Umetniške starine po Gorenjskem: I. Kórenska dolina, II. Bohinjska dolina in Bled (LZ 1895), O naših zgodovinsko umetniških spominkih: I. Sv. Urh pri Križni gori, II. Cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom,III. Ihanski sv. Nikolaj (DS 1910), O varstvu umetniških, historičnih in prirodnih spomenikov (P 1910). — Velike zasluge si je pridobil za povzdigo ribarstva na Kranjskem. Že 1881 je začel delati poskuse z umetnim valjenjem rib in 1882 sezidal prvo vališče v Lajhu pri Kranju. 1888 je bil udeležen pri tekstu novega ribarskega zakona za Kranjsko in dobil nalogo, da razdeli kranj. vode v rib. revirje. 1889 je prevzel upravo vališča na Studencu pri Lj. in ga moderniziral, 1893 je po nalogu dež. vlade študiral vzroke račje kuge. 1896 je dovršil ureditev rib. okrajev, na kar ga je rib. okrajni odbor sprejel za člana. Kot njegov zastopnik in kot izvedenec kmet. družbe je potoval v Monakovo, Prago, Solnograd in na Koroško. 1908 je vsled znižane talne vode prenesel vališče s Studenca na Poljano pri Želimljah, kjer se je po njegovih načrtih zgradilo novo moderno ribje vališče. Po prevratu je postal rib. konzulent pri pokr. upravi v odd. za kmetijstvo in dal inicijativo in nasvete za zgraditev velikega modernega ribogojnega zavoda v Boh. Bistrici. Tudi na tem polju je publicistično mnogo deloval. Že 1886 je izdal Umetno ribarstvo (v Lj.), 1889 Nekoliko besedi o ribarstvu na Kranj., kaj ga ovira in kako bi se dalo povzdigniti (ravnotam), v progr. lj. realke 1892 pa opisal Die Gewässer Krains u. ihre nützbare Fauna; v Lovcu je priobčil dve obširni monografiji: o Krki (1910) in Šarena postrv (trutta iridea) in rdeča postrv (salmo fontinalis) na Kranj. (1913, 1914). Oest. Fischerzeitung je prinesla sledeče njegove spise: Zur Krebsfrage in Krain (1889), Grundsätze für die Anträge zur künftigen Revierbildung in Krain (1890), Zur Aufzucht der Salmonidenbrut mit Crustaceen (1892), poročilo o samostojni ribarski sekciji kranj. kmet. družbe (1894), Über rationelle Aufzucht der Fische (1900), Bachsaibling und die Regenbogenforelle im freien Wasser (1904), Projekte für die Wasserkraftzentralen in Krain (1910). Slov. ribarsko društvo v Lj. hrani dva njegova rokopisa: Vorschläge zur Bildung der künftigen Fischereireviere in Krain mit einer Einleitung und einem Anhange über die Fischverhältnisse des Landes in obširen komentar h kranj. rib. zakonu. Kot ribar je mednarodno znan in priznan. 1902 je bil član častnega komiteja mednar. rib. razstave na Dun., poročilo mednar. rib. kongresa na Dun. 1905 prinaša njegov članek Die Ernährung der Fische u. die Bedeutung des Planktons, amer. Bulletin of Bureau of Fisheries XXVIII pa njegov referat za IV. mednar. kongres za rib. v Washingtonu 1908 Causes of degeneration of American Trouts in Austria in monogr. Radical Prevention of Costia necatrix in Salmonoid Fry. Bil je tudi član slov. odbora za nekdanjo publikacijo Nar. pesem v Avstriji. Svoje potovanje na Kitajsko je beletristično opisal v spisih: Popotne črtice o Kitajcih (SN 1876), Pogreb v Indiškem oceanu (LZ 1884), Postilion d' amour (S. Savec, LZ 1887). — Prim.: Binder, Festschrift der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach (s sliko); Lovec 1923, 93 (s sliko), 153; ZUZ III; Jutro 1925, št. 82 (s sliko). Ml.

Mesesnel, France: Frankè, Ivan (1841–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi191732/#slovenski-biografski-leksikon (18. avgust 2018). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine