Slovenski biografski leksikon
Dermota Anton, publicist in politik, r. 1. jan. 1876 v Železnikih, u. 3. maja 1914 v Gorici. Študiral je gimnazijo v Lj. 1889–96, jus v Pragi (promov. 1905), služboval kot pravni praktikant in od 1904 kot odvetniški koncipijent v Lj. in Kranju, od 1908 v Gorici, kjer je otvoril 1912 lastno pisarno. V mladih letih je stal pod vplivom socijalnih nazorov Jan. E. Kreka, bil član dijaške Zadruge, kjer je kazal globoko etično resnost, izpopolnjeval svojo notranjost in se bavil s problemi življenja in človeške družbe (0. Župančič, Slovan 1914, 157). V Pragi je bil Masarykov učenec, si osvojil njegovo pojmovanje narodnih in socijalnih problemov, se udeležil organizacije enakomislečih praških jugoslovanskih dijakov, sodeloval pri njihovem glasilu (Novo Doba 1898), pri poslanici slovenski mladini »Kaj hočemo« (Lj. 1901), vrnivši se v Lj. postal sotrudnik od Kocmurja, Linharta in Prepeluha 1902 ustanovljenih NZ, prevzel urejevanje (do 1907 v Lj., od 1909 v Gorici), jih razvil v odlično socijalno revijo in svobodno glasilo, ki je stalo nad interesi stranke in razrednega boja, ter pripravil ž njim pot kritičnemu razmotrivanju slov. kulturnega življenja, a s februarsko številko 1913 prepustil uredništvo Tumi. V Lj. je bil 1904 soustanovitelj lj. izobraževalnega društva Akademije, prevel kot agitacijsko sredstvo za ljudsko izobraževalno delo Drtinov spis Vseučiliška ljudska predavanja (NZ II in v ponatisu Lj. 1904), poživil v Trstu delovanje Ljudskega odra, predaval tam in v Gorici, kjer je zbiral krog sebe mladino, na katero je vplival zlasti s svojo etičnostjo. V dobi bojev za enako in splošno volivno pravico je pristopil soc. dem. stranki ter kandidiral ob državnozborskih volitvah 1907 in 1911 na Gorenjskem. — Sodeloval je pri raznih glasilih soc. dem. stranke (Delavski list, Rdeči prapor, Zarja), pri LZ, SP, Nar. Gospodarju, Slovanu, Omladini, DP, Pokretu in drugih slovanskih listih; najbolj plodno je bilo njegovo delo pri NZ, kjer je objavil obširno študijo 0 zadružništvu (NZ I), številne gospodarske in politične članke: uvodnike, preglede in kritične referate ter pri Slovanskem přehledu, kateremu je bil sotrudnik od ustanovitve (1889) ter podajal preglede slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. — D. je bil kritik slov. socijalnih in političnih razmer, nadel si je nalogo rešiti problem, »kako je natura našega naroda začela sprejemati vase kapitalizem, kako ga sprejemlje in kako ga skuša premagati, pokazati domačemu in tujemu svetu slovenski tip socijalizma« (NZ VI, 3), odklanjal je materijalistično svetovno naziranje, zahteval za preureditev gospodarskega življenja duševni preporod poedincev, ker bi sicer človek ne znal ločiti krivice od pravice, gojil globoko ljubezen do slovenstva, (1912 je v svojem stanovanju priredil prvo razstavo slov. slikarjev v Gorici), odklanjal združitev slovenščine s srbohrvaščino in oporekal trditvi, da so južni Slovani enoten narod (Veda 1913, 376). Načrtov za večja dela o slov. politični literaturi, o novejših smereh v socijalizmu in zgodovino delavskega gibanja ni utegnil izvršiti. V Pragi je pričel prevajati iz češčine, prevel skupno z Iv. Kunšičem Ane Řehákove Povesti s potovanja (Gorica 1897), sam pa Gabrijele Preissove korotansko povest Mladost (Gorica 1899), Macharjeve pesmi in prozo (NZ), Magdaleno (v Slovenki in v ponatisu, Lj. 1903) ter Laichterjev roman Za resnico (Zarja 1914). — Prim.: Lončar, Politično življenje Slovencev, 139. Slika: NZ 1914, 178; Žepni koledar za delavce 1915, 40. Pir.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine