Slovenski biografski leksikon

Cvetko Franc, nar. buditelj, pesnik in leksikograf, r. 14. sept. 1779 v Dornavi (župn. Sv. Petra in Pavla v Ptuju), u. 5. jul. 1859 v Mariboru. Študiral je v Ptuju do 1802, gimn. v Mariboru do 1807, filozofijo in teologijo v Gradcu do 1813 (ord. 18. sept. 1813 v Št. Andražu na Kor. za sekovsko škofijo), bil kaplan v Ljutomeru do okt. 1814, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah do 5. sept. 1821, pri Sv. Marjeti na Pesnici do 11. jan. 1823, župnik v Lembachu (obenem komisar za izpit iz veronauka na gimn. v Mariboru ter do 1826 namestnik dekana v Hočah) do 23. apr. 1843, nadžupnik in dekan v Ptuju do 30. jul. 1848 (je moral oditi, ker je branil cerkven pogreb protestantu, prim. DS 1907, 495), in župnik v Ljutomeru do 6. avg. 1854, ko je šel v pokoj, čigar zadnja leta je preživel pri nečaku kanoniku Jožefu Kostanjevcu v Mariboru. Po študijah je bil Penu sošolec, pred Dajnkom eno leto, pred Krempljem dve leti, razvijal se pod vplivom Volkmerjevga in Modrinjakovega miljéja ter Narata in Primca, bil 1810–11 v Gradcu član Primčevega društva za gojitev slovenščine, za katerega je zavzemal Modrinjaka 22. nov. 1810 pismeno, o vel. noči 1811 pa Modrinjaka in Jaklina tudi ustno. Pod vplivom Primčevim je v prvi polovici 1811 že dopisoval s Kopitarjem, ki ga je spravil v stike z Dobrovskim, ga visoko cenil ter angažiral za Wiener Jahrbücher. Vsaj že 1811 je začel zbirati gradivo za slov. slovar, 1812 pisati oceno Šmigočeve gramatike, ki jo je tik pred 30. marcem 1813 poslal Kopitarju, kateremu je pred 27. nov. 1812 obljubil tudi etnografski popis svojih ljutomerskih Slovencev. Ko je začelo tudi v Gradcu stopati v ospredje pravopisno vprašanje, se je v pismu Kopitarju še tik pred 27. nov. 1812 izjavil proti »punktiranim črkam«. Imel je že izrazito preporoditeljsko fizijonomijo, ko je naslovil k primiciji Modrinjak nanj svoj veleagresivni narodni pozdrav, začel je veljati za »papeža slovesnovernih duš na malem Štajerju«, ki so ga v prvi vrsti posečali domači in tuji slavisti, potujoči skozi Maribor (Gaj, Vraz, 1829 menda Poljak Kucharski, 1841 Rus Sreznevskij). Bil je glasovit slovenski govornik (Raić, LMS 1878, 73), ki je opetovano vzbudil pozornost korespondenta graškega lista »Der Aufmerksame« (1829 z govorom o zlati maši v Mariboru, izza 1831 z govori pred nadv. Ivanom pri viničarskih svečanostih v Limbušu). Ljubil je pesništvo, za katero se je vnel pod vplivom učiteljske besede Gottweisove in pač tudi slov. primera Modrinjakovega in Volkmerjevega, čigar pesmi si je prepisoval (Pajkova izd. 10, 11, 61, 62, 64). »Nasleduvanje nemških Pesmi za obvarnike slavenske« (Gradec 1809) je prevel pač na željo oblasti (ZMS 1905, 230–5), zložil je pa še več pesmi (v Murkovi objavi Volkmerja 1836 je gotovo njegov dinastičnopatrijotični »Siromakov sprevod« [Pajkova izd. 66] iz 1832, najbrž tudi »Hvala slovenske dežele«, ki kaže precejšnjo nabožno noto). Izmed vzhodnoštajerskih verzifikatorjev tiste dobe je imel najmanj okretnosti in najmanj lit. ambicije. Pridige si je skrbno sestavljal in zapisoval. V dobi ilirizma je čital razen Čbelice še Kačića in pač tudi ilirske slovstvene produkte vendar se z Gajem in Vrazom v marsičem ni strinjal in menil, da ima »Kopitar v mnogočem prav«. Bil je strogo cerkvenega duha in vsaj v poznejših letih pristaš nasprotnikov janzenizma. Klajžarja je spravil v šole, ob smrti pa ustanovil sedem štipendij za slov. dijake. Nad 30 let je vplival na svojo okolico in zlasti na njeno mladino v rodoljubnem smislu; ko je prišel na Ptuj, so ga pozdravili rodoljubi kot »gorečega Slovenca« (ZMS VII, 149), toda 1848 ni mogel najti prave smeri ter prišel v Ljutomeru na glas pomočnika nemškutarjev (ZMS VII, 58). Ostalina je propadla, izvzemši omenjene pesmi, nekaj homiletičnih spisov (Slovenski prijatelj 1879, 1880) in štirih pisem Glaserju (Voditelj 1911, 151–5); propadlo je tudi »nekaj malega iz njegovega slovarja«, kar je ohranil A. Lah. — Prim.: Slekovec, Škofija in nadduhovnija v Ptuju, Mar. 1889, 174; Ilešič, ČZN 1905, 2, 8, 15; Slekovec, VBV 1906, 375; Briefwechsel Dobrovský-Kopitar I, 726, II, 878. Kd.

Kidrič, Francè: Cvetko, Franc (1779–1859). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi163223/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2017). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine