Caucig, Franc (1755–1828)

Caucig (Kavčič) Frančišek, r. 3. decembra 1762 (op. ur.: 4. decembra 1755) v Gorici, u. na Dunaju 18. nov. 1828 (op. ur.: 17. nov. 1828). Grof Gvidon Cobenzl je poslal 15 letnega mladeniča k svojemu sinu Filipu na Dunaj s priporočilom, naj ga da izučiti za slikarja. Filip C. se je za mladeniča zavzel in mu izposloval prost vstop v galerijo v Belvederu. Tu je C. kopiral zlasti starejše ital. mojstre. Na Cobenzlovo priporočilo ga je cesar Jožef II. poslal 1781 v Italijo. Ustavil se je v Bologni, kjer so slikarji Carracci vzbujali njegovo pozornost Drugo leto je odšel v Rim, kjer je slikal, študiral zgodovino in kostume. Njegove slike so celo v Italiji budile pozornost. Po sedmih letih se je povrnil na Dunaj, od koder ga je kancler knez Kaunitz, protektor dunajske akademije, 1791 poslal v Mantuo, da bi kopiral slike. Iz Mantue je šel v Benetke, kjer je ostal pet let in pol ter študiral Tiziana in druge beneške mojstre. Plod 14letnega bivanja v Italiji je blizu 2000 risb (študije po Rafaelu, načrti antičnih poslopij in lastne kompozicije iz grške in rimske zgodovine in mitologije). Večinoma so risane s peresom in senčane s tušem. 1797 se je vrnil na Dunaj, 1799 postal profesor in akademski svetnik na akademiji likovnih umetnosti. 1808 so ga izvolili za voditelja odd. za porcelansko manufakturo, 1820 je postal ravnatelj slikarske, kiparske, bakrorezarske in muzivične šole, ki jo je vodil do smrti. Mnogo njegovih del je šlo v Ameriko, mnogo jih je v zasebni lasti. Njegove slike so povzete iz mitologije, zgodovine, sv. pisma in življenja svetnikov, nekaj je tudi portretov. Njegove biblične slike so: Salomonova sodba (in več drugih svetnih v Belvederu), kraljica Estera pred Ahasverom, Herodova sprava s sinovi. Oltarne slike so n. pr. sv. Bazilij, sv. Janez Krstnik, Marija z Jezusom (za cerkev v Imoli), Kristns na Križu (izvršena za grofa Brunschwicka v Pešti), mučeništvo sv. Jerneja (za Moravsko), Marijino obiskovanje in vnebovzetje ter Beg v Egipet (za grofa Filipa Cobenzla), sv. Jemej (za grofa Schaffgotscha v Šleziji). Za grof. rodbino Colloredo je napravil sliko s 16 portreti te rodbine. Dve sliki poseduje graški Johanneum, dve sta v kapeli grofa Coroninija na Cingrofu, risbe v akad. knjižnici dunajski. C. je izvrstno risal in komponiral, pozornost vzbujajo posebno njegove glave. — Prim.: Wurzbach 2, 312; Kukuljević (pod Kavčič); Trstenjak & Širok, Zora 1872, 41, 177,192; Mladika 1922, 177; Kaučič, LZ 1895, 273; ADB 4, 75. St.

Caucig (Kavčič) Franc (Xaverius, Antonius, Nicolaus), slikar, sin Andreja in Katarine Caucig, r. 4. dec. 1755 (popravi datum v SBL I) v Gor., u. 17. nov. 1828 na Dunaju. Največji predstavnik klasicizma pri Slovencih. Po osnovni izobrazbi v Gor. je na priporočilo grofa Vida Kobencla odšel na Dunaj, kjer se je predvsem vadil v kopiranju mojstrov prejšnjih stoletij. 1781 je odšel na dvorne stroške v Italijo (Bologna, Rim) in ostal tam sedem let. Po vrnitvi na Dunaj je bil zopet poslan v Italijo (Mantova, Benetke). Ko se je dokončno vrnil na Dunaj, je postal najprej korektor, nato prof. in akademijski svetnik, 1820 pa ravnatelj bakrorezne, štukaterske, kiparske in muzivične šole na Dunaju. V Rimu, kjer se je K. srečal tudi z Goethejem, se je izoblikoval v izrazito klasicistično umetniško osebnost. Njegove študije so se opirale predvsem na antiko in na velike renesančne mojstre. Glavnino njegovega opusa zavzemajo risbe po naravi, predvsem krajine in vedute z razvalinami antičnih spomenikov. Na Dunaju se je K. začel približevati novemu romantičnemu realizmu, a ni uspel, ker je ostal preveč hladno objektiven. Snov za svoja dela je zajemal iz antike in svetopisemskih knjig. V soglasju z ideali klasicizma so K.-eve slike kompozicijsko jasne, risba ostra, kolorit pa hladen, le kot nebistvena komponenta. Izdelal je tudi več oltarnih podob (npr. za cerkev v Imoli) in portretov. Njegova dela hranijo: Narodna galerija v Lj. (Salomonova sodba, Fokion in ženi), Akademie der bildenden Künste (predvsem risbe), Deželna galerija v Gradcu, mnogo jih je v privatni lasti (npr. grofje Coronini v Gorici: Beg v Egipt in Sv. Ana z Marijo).

Prim.: LibBapt gor. stolnice (op. ur.: Liber Baptizatorum, spectans ad Parochiam S. Hilarii Goritiae, a die 21.ma Martii 1754 at diem 3l.mam Dec. 1770, p. 28. (Podatek je prispevala Ksenija Rozman, Slikar Franc Kavčič-Caucig. Risbe po slikah starih mojstrov. Umetnik Franc Kavčič in življenjski podatki. Zbornik za umetnostno zgodovino n. v. XI. V tisku) ); Heinz Schöny, Wiener Künstler- Ahnen. Genealogischen Daten und Ahnenlisten Wiener Maler 1. Mittelalter bis Romantik; Franz Caucig, Professor der bildenden Künste zu Wien. Annalen der Literatur und Künst des In- u. Auslandes, Jg. 1810, 1. Bd., Jan–März, Wien 1810; Kukuljević (pod Kavčič); Hans Tietze, Caucig Franz, Thienie-Becker VI; SBL I, 73; Viktor Steska, Slovenska umetnost I, Slikarstvo, Prevalje 1927; France Stelè, Monumenta artis Slovenicae II, Lj. 1938; Fr. Stelè, Slovenski slikarji, Lj. 1949; Razgledi, Trst,1949; Iz. Cankar-J. Čopič, Klasicizem in romantika na Slovenskem, Lj. 1954; Guido Manzini, I disegni di Francesco Caucig nel Museo provinciale di Gorizia, Firenze 1952; Luc Menaše, Avtoportret na Slovenskem, Lj. 1958; Karel Dobida, Kavčič (Caucig) Franc, ELU III, Zagreb 1964; Š. Čopič, Slovensko slikarstvo, Lj. 1966; Artisti austriaci a Roma (dal barocco alla secessione). Mostra organizzata sottoil patrocinio del Comune di Roma. Marzo-aprile1972 (Istituto austriaco di cultura in Roma); IS1927, 192 sl.

V-č