Slovenski biografski leksikon

Burgar Jožef, metelkovec, r. v Krašnji pri Kamniku 21. marca 1800, u. 24. jan. 1870 v Šmartnem pri Litiji. Študiral je v Lj. gimnazijo in licej 1813–21, teologijo 1821 do 1824 (ord. 19. sept 1824), bil administrator na Bledu do 1828, spiritual v Lj. do 1836, župnik, dekan, šolski nadzornik itd. v Šmartnem pri Litiji do smrti (Šemat. lj. škofije). Med B.-jevimi součenci jih je bilo več, ki so se že vsaj v višjih razredih zanimali za slov. pesništvo (Prešeren, Slomšek, Grabrijan, Kosmač). V šol. l. 1822/23 je obiskoval Metelkove slov. kurze, obenem je spadal v krog bogoslovcev, ki so se 1823–24 zanimali za Andrioli-Ciglerjevo »Slavinjo« (Holzapfel leto pred njim, Grabrijan in Stupica sošolca). Ko je bil Slomšek, menda v počitnicah 1824, v Lj., je opozarjal na »Slavinjo« tudi njega (Marn IX, 16). V tem osredju so nastali in najbrž za »Slavinjo« so bili določeni spretni verzi pesmic »Spomlad« ter »Tirzid in Lizid«. Iz poznejše dobe je znan samo še en B.-jev poizkus v verzih (o Evstahiju), pač pa se je takoj oglasil proti Zupanovi kritiki metelčice ter napisal v obrambo novega pravopisa 3 članke (Carinthia 1831, št. 25 in 39, Illyr. Blatt 1832, št. 10). Njegov zagovor metelčice je šibek (izpopolnitev slov. alfabeta davna težnja; metelčico je priznal Kopitar in vsaj 5 pisateljev, ki v njej pišejo; iskati je treba za enotne glasove enotnih znakov ter pisma, ki omogoča pisanje zdržema in lahko medsebojno razlikovanje črk). Izmed vseh metelčičarjev je bil B. najgorečnejši ter začel v tej gorečnosti zopet slov. pisateljevati. Za šolo je izdal v zvezi z Jelovškom in Jerinom novo slov. prireditev avstr. katekizma (1831). Repertoar cerkvenonabožne literature je nadaljeval z novo izdajo lekcijonarja (1833) ter z izdajo Gollmayrjeve prireditve »Sv. Pisma nove zaveze« (1834), izpopolnil pa z izdajo Pekčeve ostaline ter prevodom Buchfellnerjevega »Sv. Terezije premišljevanja« (1839). Najvažnejše pa je, da je za Dajnkom, Švabom in Kosmačem prvi začel resno misliti na potrebo izpopolnitve repertoarja slov. pripovedne proze ter izdal 3 prevode iz Krištofa Schmida (1832: Nedolžnost preganjana, Pomoč v sili, Evstahi). Izvzemši lekcijonar in novi zakon so vse te knjige tiskane v metelčici, tako da je bil četrti pisatelj, ki je začel v tisku razširjati novi pravopis (pred njim Zalokar, Potočnik in Jelovšek) in zadnji, ki je izdal knjigo v metelčici (poleg 2. nat. Potočnikovih »Pesmi«). Ko je bila usoda metelčice definitivno zapečatena, je B. utihnil ter sodeloval pozneje le še pri Bleiweisovem Berilu II (1852) in Wolf-Cigaletovem slovarju (1860). Zadnjič se je oglasil na 1. občnem zboru Slov. Matice (11. maja 1865), kjer je govoril proti plačilu tajnika in za oblast zbora nad odborom (Lah, Začetki 54, 58). — Umetnost je presojal janzenist B. samo po tem, ali meri naravnost na zboljšanje nravnosti. V 3. njegovem članku proti zagovornikom bohoričice se je pojavilo v abecedni vojni prvič, dasi še zaodeto očitanje nemoralnosti v poeziji nasprotnikov metelčice. — Prim.: Čop-Šafařik I 45, 121; Marn XXIV, 21–4; Glaser II, 47, 54, 81, 132–3, 169, 241–2; Žigon, Preš. čit., Komentar, 14 do 28 (Pregled abecedne pravde). Kd.

Kidrič, Francè: Burgar, Jožef (1800–1870). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi153908/#slovenski-biografski-leksikon (16. avgust 2017). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine