Brinar, Josip (1874–1959)

BRINAR, Josip (Brin, Brinjos, Jos. Jeranov, Rapporteur involontaire), pedagog, pedagoški pisec (r. 1. 11. 1874, Studence, Hrastnik; u. 11. 3. 1959, Celje). Oče Jožef/Josef Briner, trgovec in rudar, mati Marija Briner, r. Lamper. Sin Miran Brinar, gozdar, publicist.

Osnovno šolo je obiskoval v Hrastniku, nato je v Mariboru opravil pripravnico na učiteljišču in štiriletno učiteljišče (1888–93). Služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96), Vojnik (1896–1901), Rajhenburg/Brestanica (1901–02), Sevnica (1902–04) in Blanca, kjer je bil 1904–05 vodja šole. Strokovni izpit je opravil 1895, izpit za učitelja meščanskih šol pa 1898. Zaposlil se je na meščanski šoli v Krškem (1905–06), bil ravnatelj meščanske šole v Postojni (1906–18) in nazadnje ravnatelj dekliške meščanske šole v Celju, kjer se je 1929 upokojil.

Deloval je tudi v pevskih društvih, amaterskih gledališčih in tamburaških zborih. Mnogo je potoval, zlasti v Francijo, kjer si je 1900 ogledal svetovno razstavo v Parizu in se udeležil pedagoškega kongresa. Med drugo svetovno vojno je organiziral pomoč slovenskim internirancem in partizanom.

Njegovo delo je zelo obsežno, zajema pedagoške spise, leposlovje in učbenike. Pedagoške članke je objavljal v Popotniku, Učiteljskem tovarišu ter Pedagoškem letopisu in zborniku. Pod vplivom nemških, francoskih in švicarskih pedagogov je poskušal socialnopedagoške ideje prenesti v slovenski prostor. Poudarjal je pomen eksperimentalne metode za pedagogiko in psihologijo. Objavil je več razprav o mladinski literaturi, v katerih je zagovarjal njeno umetniško in estetsko vrednost ter bil kritičen do moraliziranja v mladinski literaturi. Podrobno je poročal o mladinskih delih, ki so takrat izhajala. Spisal je razpravo o Antonu Martinu Slomšku kot pedagogu, za katero je dobil častno nagrado Slovenskega učiteljskega društva za ptujski okraj. V njej je prikazal dobre in slabe plati Slomškovih nazorov o vzgoji.

Napisal je več del za meščanske šole, berila in zgodovinske učbenike. Za osnovne šole je pripravil slovenske jezikovne vadnice, Zgodovinske zapiske (1914) in Domoznanstvo (1923, 1929). Urejal je letna poročila postojnske deške meščanske šole, ki so izhajali 1907–14. Zanimal se je tudi za zemljepisna imena in njihov pomen. Izdal je publikaciji Slovarček zemljepisnih imen, njih izvir in pomen ter Jezikovni izprehodi po okolici celjski. V prvi je navajal krajevna imena na ozemlju Jugoslavije ter v Evropi in svetu, v drugi pa krajevna imena v celjski okolici.

Napisal je več del za mladino in odrasle, največ povesti o živalih, pohorske bajke in povesti, prevedel je knjigo o Kljukcu. Krajše sestavke je objavljal v Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu, Slovanu, Vrtcu in Zvončku. Potopise je objavljal v Planinskem vestniku in Lovcu.

Brinar Josip, šolnik, r. 1. nov. 1874 v Studencah pri Trbovljah, je absolviral učiteljišče v Mariboru 1893, napravil izpit za meščanske šole 1898, prišel z meščanske šole v Krškem 1906 kot ravnatelj na prvo slovensko meščansko šolo v Postojni, 1919 pa na dekliško meščansko šolo v Celju, kjer je bil tudi vodja mestne gospodinjske šole. Pedagoške članke je začel (s psevdonimom »Brinjos«) priobčevati 1897 v »Popotniku«; v »Pedagoškem letopisu« (1905), »Pedagoškem zb.« (1921) in UT se nahajajo njegovi članki o mladinskem slovstvu, za katero zahteva predvsem umetniške kvalitete. Sodeloval je v »Vrtcu«, »Zvončku«, LZ (1903, Heautontimorumenos«), »Slovanu« (1902/3, »Žrtve zlata«) in »Lovcu« (1913, 1920, 1921). Samostojno je izdal mladinske spise »Lisica Zvitorepka« (1904, 1923), »Medvedji lov, Čukova gostija« (1900) in razpravo »A. M. Slomšek kot pedagog« (1901). Za ljudske šole je izdal »Zgodovinske zapiske« (1914), »Domoznanstvo« (1923), »Slovensko slovnico« (1914, 1921, 1923) in »Slovensko vadnico« (1923). Napisal je prve slovenske knjige za meščanske šole: »Čitanko« I. (1908, 1920, 1922), II. (1909, 1921), III. (1912, 1922), IV. (1922), »Zgodovino« (1909, 1922) in »Slovensko vadnico« (1922, 1923). — Slika: SIT III, št. 37. *