Berbuč, Ivan (1845–1924)

Berbuč Ivan, politik, r. 2. nov. 1845 v Selu na Vipavskem, u. 9. dec. 1924 v Gorici. Gimnazijo je obiskoval v Gorici 1858 do 1866, po dovršeni univerzi služboval v Gradcu, Lj., Pazinu in od 1881 v Gorici. Bil je več let sourednik »Soče« in »Gorice«, dopisnik SN in drugih listov, sotrudnik pri LZ, po razdoru sloge Gregorčičev pristaš (SLS), dež. poslanec kmečkih občin Gorica-Kanal-Ajdovščina od 1895 do svetovne vojne, dež. odbornik od 1909. Deloval je tudi pri kulturnih in denarnih zavodih, bil predsednik Centralne posojilnice in Goriške zveze, blagajničar Šolskega doma ter vodil med vojno begunski odbor v Lj. Trudil se je zbuditi med ljudstvom zanimanje za politično in narodnostno življenje. — Prim.: SN 1924, št. 282; Goriška straža 1924, št. 94; slika: Koledar, Gorica 1922, 21. *

Berbuč Ivan, šolnik, politik, r. 2. nov. 1845 v Selu pri Batujah kmetu Jožefu in Mariji Ani Vouk, u. 9. dec. 1924 v Gorici. Gimn. študiral v Gorici (1858–66). Bil je skupno s sošolcema F. Oblakom in Ign. Gruntarjem pobudnik »bésede«, ki je bila meseca januarja leta 1865 v Šempetru pri Gorici na čast V. Vodnika. Na dunajski U je diplomiral iz matematike in fizike. Služboval je na sred. š. v Gradcu, Lj. in Pazinu (1874–1880) ter od 1881 kot prof. matem. in fizike na realki v Gor. Pisal je v LZ in v SN in bil pozneje sourednik Soče in Gorice. Že 1889 je kandidiral v dež. zbor za okraje Gor., Kanal in Ajdovščina, izvoljen pa je bil 1895 z Blažem Grčo v gor. okraju. Vrsto let (1902–1913) je bil član dež. odbora in deloval pri finančnem odseku in pri komisiji za pogozdovanje Krasa. Prisvojil si je vpogled v deželno upravo in dosegel, da je pobiranje užitnine prišlo v državne in deloma v deželne roke. Zaradi zaslug na gospodarskem področju ga je več slov. občin imenovalo za častnega občana. Skupno z A. Gregorčičem in H. Tumo je 1900 postal član odseka za dež. šolski zalog in 1902 član dež. šolsk. sveta. Politično je vedno sodeloval z A. Gregorčičem in pripadal stari struji. Na občnem zboru Gor. ljudske posojilnice 1899 je B. nastopil proti H. Tumi in narodno-napredni stranki, ki se je polastila denarnega zavoda. Ko je A. Gregorčič ustanovil Centralno posojilnico, je B. postal sprva član upravnega sveta in kasneje načelnik. Bil je soustanovitelj Šolskega doma. Bil je velik prijatelj pesnika Simona Gregorčiča. Ob pogrebu mu je na Goriščeku v imenu Goričanov spregovoril poslovilne besede. Ob ustanovitvi Slovenske ljudske stranke (SLS) na Goriškem (25. nov. 1907) je B. postal član strankinega vodstva (A. Gregorčič, dr. Pavletič, Grča, Berbuč, Pavlica, Dermastja in posl. Fon). Ob razkolu SLS 1913 je B. ponovno kandidiral v dež. zbor, pa ni bil več izvoljen. Po italijanski zasedbi Gorice 16. avg. 1916 se je tudi B. umaknil z ostalimi begunci v Lj., kjer je Krek ustanovil Posredovalnico za goriške begunce s slov. in it. odsekom. Sl. odsek so vodili prof. Berbuč, dr. Pavletič in pevmski župnik Budin, it. pa A. Fogar. Pozneje je B. bil član Odbora za obnovo Goriške. Na pobudo dr. Korošca, ki je sept. 1918 prišel v Gor. in Trst, sta se osnovala na Primorskem dva ločena pododbora Narodnega sveta, prvi za Goriško, drugi za Tržaško. V goriškem Narodnem svetu je bil za predsednika dr. K. Podgornik, za podpredsednika pa prof. I. Berbuč.

Prim.: PrimL 1907, št. 48; 1908, št. 12 in 34; 1913, št. 15 in 29; SN 1924, št. 282; GorS 1924, št. 94; SBL I, 33; Fr. Oblak, Dr. Karol Lavrič in njegova doba, Gorica 1906, 22; KolGorM 1922, 21 (s sl.); Gabršček I in II, pass.; Tuma, pass.; Erjavec, 139.

R. B.