Novi Slovenski biografski leksikon

Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu (maturiral 1884). Po končanem bogoslovju v Ljubljani (posvečen 1888) je služboval kot kaplan v Metliki (1889–91), Škocjanu pri Mokronogu (1891–92), Trebnjem (1892–97) in Radovljici (1897–99), od 1899 pa kot župnik v Velikih Brusnicah, Podkumu (prej Št. Jurij pod Kumom) (1900–19) in od 1919 do smrti v Lescah.

Že v bogoslovju se je pod vplivom umetnostnega zgodovinarja Janeza Flisa in kulturnega zgodovinarja Jožefa Smrekarja navdušil za cerkveno umetnost. Kjer je služboval, je risal načrte cerkva, študiral njihovo stavbno zgodovino in konservatorsko problematiko. V njegovih mapah se je po večdesetletnem načrtnem delu nabralo obsežno gradivo o več sto cerkvah. Mdr. je izmeril in narisal zagrebško in gornjegrajsko katedralo, vse ljubljanske in večino pomembnejših gorenjskih cerkva ter še mnoge druge. Ob preučevanju stavbne dediščine je tudi sam pripravil številne načrte za novogradnje, zlasti za manjša gospodarska poslopja in društvene domove. Načrtoval je tudi zahtevnejše gradnje. Župnijska cerkev Lurške Matere Božje na Polšniku je bila 1904 zgrajena po njegovih načrtih. Zanimal se je tudi za slikarstvo in zbiral podatke o starejših slovenskih in na Slovenskem delujočih tujih umetnikih. Kako temeljito je bilo njegovo poznavanje umetnostnozgodovinske problematike, pričajo njegova pisma Viktorju Steski (Štiri pisma župnika Franca Avsca, Zbornik za umetnostno zgodovino, 20, 1944, 137–141). Njegov načrt za umetnostnotopografski opis Radovljice in okolice je žal ostal neuresničen. Dragoceno gradivo, ki ga je zbral z obsežnim in načrtnim terenskim delom, se je delno ohranilo. V krajih, kjer je služboval, je pogosto sodeloval pri gradnji in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav (ceste, vodovodi, šole, društveni dom v Podkumu).

Uveljavil se je kot aktiven član spomeniškovarstvenih društev. 1904–13 je bil častni konservator dunajske centralne komisije za varstvo spomenikov (Zentral-Kommission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale), od 1913 zaupnik Deželnega konservatorskega urada za Kranjsko in nato Spomeniškega urada za Slovenijo. Opazen je bil tudi njegov delež v protialkoholnem gibanju na Slovenskem. 1905–06 je urejal glasilo gibanja Piščalka za abstinente, pivce in pijance (od št. 5 dalje) in zanj tudi pisal. Bil je avtor prve brošure v zbirki Protialkoholna knjižnica, ki jo je društvo Abstinent začelo izdajati 1906. Nekateri prispevki vsebujejo elemente satire, kar kaže na njegov literarni talent.

Dela

Pogled na cerkvene umetnine naše škofije in primeren nasvet, Drugo izvestje Društva za krščansko umetnost v Ljubljani za leto 1897 in 1898, 1898, 9–14.
Proti alkoholu brez dvoma!, Ljubljana, 1906.
Stara kartuzijanska cerkev v Pleterjah, Četrto izvestje Društva za krščansko umetnost za leta 1903–1906 1907, 48–52.
Zvonik cerkve Naše Ljube Gospe v Lescah, Zbornik za umetnostno zgodovino, 4, 1924, 194–197.

Viri in literatura

NŠAL.
NŠAL, rojstne matice župnije Šmihel.
NUK, pisma.
Indok center Direktorata za kulturno dediščino, zapuščina.
Šematizmi ljubljanske škofije.
SBL.
Enciklopedija Slovenije.
Enciklopedija likovnih umjetnosti, Zagreb, 1959.
Viktor Steska: † Franc Avsec, Zbornik za umetnostno zgodovino, 19, 1943, 59–60.
France Stele: Franc Avsec, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., 1, 1951, 200–201.
Grum, Martin: Avsec, Franc (1863–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi132140/#novi-slovenski-biografski-leksikon (26. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv.: A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Slovenski biografski leksikon

Avsec Franc, r. 20. avg. 1863 v Gotni vasi pri Novem mestu, gimnazijo dovršil v Novem mestu, bogoslovje v Ljubljani, postal duhovnik 1888, sedaj župnikuje v Lescah na Gorenjskem. V Izvestju društva za krščansko umetnost je priobčil članka: Pogled na cerkvene umetnine in nasvet (1898), Stara kartuzijanska cerkev v Pleterjah (1907). Popisuje in riše zgodovinske stavbe; zmeril in narisal je par sto cerkva, med njimi vse ljubljanske, zagrebško stolnico, važnejše kranjske cerkve, vse radovljiškega okraja, gornjegrajsko i. dr. — Urejeval je protialkoholno glasilo »Piščalko« (1905/06, od 5. št. dalje) ter pisal za njo članke; izdal je brošuro: Proti alkoholu – brez dvoma! (1906). Na gospodarskem polju je skrbel za zidanje kapnic, vodovodov in cest, šole ter društvenega doma pri Št. Jurju pod Kumom. *

Uredništvo: Avsec, Franc (1863–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi132140/#slovenski-biografski-leksikon (26. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine