Bobnar, Tatjana (1969–)
Vir: osebni arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

BOBNAR, Tatjana, pravnica, kriminalistka (r. 13. 6. 1969, Ljubljana). Oče Tomaž Bobnar, vlakovni revizor, mati Marija Bobnar, r. Hojnik, delavka.

Obiskovala je Srednjo jezikovno in družboslovno šolo Poljane v Ljubljani (1984–88) in 1988–93 študirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je 2004 magistrirala s temo Spolna zloraba otrok v družini : kriminološki in kazenskopravni vidiki. 1994 je opravila strokovni izpit in kriminalistični tečaj. Med 1993 in 2019 se je udeležila številnih strokovnih izpopolnjevanj doma in v tujini na temo preiskovanja kaznivih dejanj, spolne zlorabe otrok, vodenja v policiji, mdr. tudi izobraževanj v okviru agencije CEPOL (2012–13, 2018). Na Policijski upravi Ljubljana je bila 1993–96 zaposlena kot kriminalistka v skupini za mladoletniško kriminaliteto in 1996–2002 vodja skupine. 2002–07 je bila na Policijski upravi Ljubljana zaposlena kot vodja službe za operativno podporo, 2005–07 pa kot pomočnica direktorja. 2007–09 je bila pomočnica direktorja Uprave kriminalistične policije, 2009–18 namestnica generalnega direktorja policije, 2018–20 je bila generalna direktorica policije. Od 2020 je zaposlena kot policijska svetnica v nazivu višje policijske svetnice v vodstvu slovenske policije. Od 2012 kot višja predavateljica predava kazensko pravo na Višji policijski šoli.

Kot pomočnica direktorja Policijske uprave Ljubljana se je seznanila z delom vseh policijskih enot na območju ljubljanske policijske uprave. Pozneje se je posvečala pravnim vidikom kriminalističnega dela: sodelovala je pri pripravi pravnih aktov, ki zadevajo delo kriminalistične policije, sodelovanje policije z državnim tožilstvom. Prizadevala si je za izboljšanje delovnih razmer v slovenski policiji na več področjih. Vodila in koordinirala je spremembe zakonodaje in sistemskopravnih nalog: pripravila je predloge za spremembo zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika, zakona o prekrških, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, zakona o nadzoru državne meje itd. Ukvarjala se je s pripravo nove policijske zakonodaje, tj. pripravo zakona o organiziranosti in delu policije ter zakona o nalogah in pooblastilih policije. Slednji je prinesel vrsto rešitev npr. na področju preprečevanja nasilja v družini in na športnih prireditvah ter večji poudarek na načelu sorazmernosti. Vodila je projekte s področja krepitve etike in integritete v policiji, psihološke pomoči in podpore v policiji. 2006–09 je bila koordinatorka za enake možnosti v policiji, 2008 je ustanovila posvetovalno telo za enake možnosti v policiji. 2010 je ustanovila Svet za policijsko pravo in policijsko pooblastilo ter bila njegova prva predsednica, pozneje do 2018 podpredsednica oz. predsednica. Opravlja funkcijo supervizorke več delovnih skupin znotraj policije. Ob ustanovitvi Nacionalnega preiskovalnega urada 2010 je vodila medresorsko delovno skupino. Njeno sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami obsega predvsem področje preprečevanja nasilja v družini, spolnega nasilja in homofobije.

Opravljala je več vodilnih funkcij v različnih upravnih in programskih telesih: 2009–17 je bila podpredsednica upravnega odbora Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, 2013–19 je bila predsednica programskega sveta Policijske akademije, od 2017 je namestnica predsednika programskega sveta Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Kot generalna direktorica je pri vodenju policije stremela k zagotavljanju dela v skladu z zakonom o organizaciji in delu policije ter zakona o nalogah in pooblastilih policije, pri čemer je kot temeljno nalogo policije videla zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, še zlasti je poudarjala varovanje in spoštovanje človekovih pravic, krepitev pravne države in vladavine prava. V soavtorstvu je 2015 napisala komentar k zakonu o nalogah in pooblastilih policije ter izdala več publikacij na temo dela policije (npr. Priročnik za policijsko zaslišanje, 2013; Pravila policije, 2015).

1993–2019 je prejela bronasti, srebrni in zlati ščit policije ter veliki ščit policije z bronasto zvezdo, 2014 priznanje za dvajset let dela v policiji in 2019 veliki ščit policije s srebrno zvezdo.

Dela

Spoznavni in dokazni pomen (policijskega) zaslišanja v predkazenskem postopku, Nekateri praktični problemi dokazovanja v kazenskih postopkih, Ljubljana, 2008, 23–36.
Osnutek ZKP-1 s policijskega vidika, Pravna praksa, 27, 2008, št. 16/17, XIII–XIV.
Preiskovalni pogovor z otrokom, žrtvijo zlorabe, Osebni dokazi v teoriji in praksi, Ljubljana, 2015, 73–92.
Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) : s komentarjem, Ljubljana, 2015 (s soavtorji).
Otrok – oškodovanec spolne zlorabe v vrtincu strokovne institucionalne obravnave predkazenskega postopka in sodnega izvedenstva kazenskega postopka, Izvedenstvo v teoriji in praksi, Ljubljana, 2016, 115–128.
Komu in zakaj je policija trn v peti? : interesi ozadja ali le nepoznavanje sistema?, Delo, 29. 10. 2016.
Veliki znanstveni komentar Posebnega dela kazenskega zakonika, Ljubljana, 2019 (s soavtorji).

Viri in literatura

Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
Tatjana Bobnar: Komu in zakaj je policija trn v peti? : interesi ozadja ali le nepoznavanje sistema?, Delo, 29. 10. 2016.
Tu nisem zato, da bi grela sedež, Večer, 2. 3. 2019 (intervju zapisala Elizabeta Planinšič).
Rakovec, Andreja: Bobnar, Tatjana (1969–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023060/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine