Cajnko, Borut (1956–)
Vir: © osebni arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

CAJNKO, Borut, tehnični producent, oblikovalec luči, prevajalec (r. 8. 12. 1956, Beograd, Srbija). Oče Zvonko Cajnko, profesor sociologije, mati Tatjana Cajnko, r. Teržan, ekonomistka.

Rodil se je v Beogradu, se 1958 z družino preselil v Maribor, od 1975 živi v Ljubljani. Po končani osnovni šoli (1963−71) in gimnaziji v Mariboru (1971−75) je študiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1975−81), kjer je 1981 diplomiral iz etnologije in sociologije. Isto leto je za diplomsko delo Slovenci v Franciji prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po odsluženem vojaškem roku (1982–83) se je odločil za delovanje na neodvisnem uprizoritvenem in vizualnem področju. Opravil je strokovni izpit iz francoskega jezika (1983) in poklicno šofersko šolo pri Strokovnem izobraževalnem centru Ljubljana (1983–84).

1983–2013 je bil stalni član Gledališča Ane Monro (GAM), kjer je bil aktiven na vseh področjih (scenarij, igra, režija, oblikovanje glasbe, luči, scenografije idr.). 1985 je pridobil status samozaposlenega v kulturi kot gledališčnik, 1989 dodaten status kot prevajalec iz angleškega jezika/v angleški jezik, pozneje še kot igralec, oblikovalec luči in tehnični producent. Ta status je ohranil do upokojitve (2021), po kateri pa ostaja aktiven na omenjenih področjih.

Pomembno je sooblikoval produkcije GAM, pri katerih je sodeloval na vseh področjih, od scenarija, igre, režije, koreografije, oblikovanja luči, zvoka, kostumografije, scenografije, organizacije in promocije projektov. Kot stalni član GAM je pomembno sooblikoval polje uličnega gledališča in performansa v Sloveniji. Je tudi soustanovitelj Festivala uličnih umetnosti Ana Desetnica (ustanovljen 1998) in sprva soselektor festivalskega programa. Poleg vsestranskega delovanja v GAM je bil vedno bolj prisoten kot tehnični producent, tehnični in izvedbeni vodja ter oblikovalec svetlobe pri gledaliških predstavah, filmih in drugih umetniških projektih ter pri gledaliških in svetlobnih festivalih doma in v tujini. Tehnično in organizacijsko vodi festivale Exodos, Svetlobna gverila, Pajek in Goli oder, občasno tudi Mesto žensk, Gibanica, Sonica idr. ter mednarodne multilateralne umetniške platforme Black/North Seas, Corners, One Space, Share. Sodeluje z mnogimi produkcijskimi zavodi (Zavod Exodos, Društvo Pekinpah, Strip Core/Forum Ljubljana, Kolektiv Narobov, Zavod Bunker, Intercult Stockholm idr.), z umetnico Emo Kugler idr.

Ob tem ves čas prevaja humanistična znanstvena besedila, umetnostno teorijo, likovne razstavne kataloge in gledališka besedila ter članke (najprej iz francoskega in angleškega jezika, pozneje pa iz angleškega jezika in v angleški jezik) za različne založbe (Studia Humanitatis, Krtina, *Cf idr.) in ustanove (Moderna galerija, Mednarodni grafični likovni center, Galerija ŠKUC, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Likovni salon Celje idr.).

1993 je z GAM prejel Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana. 2006 je gledališka predstava/instalacija Don’t Look Back kolektiva DramThinkSpeak v produkciji Artsagenda London in koprodukciji festivala Novi evropski teater Moskva, pri kateri je sodeloval kot avtor svetlobne opreme, soavtor in soizvajalec scenografije, zvočne in video postavitve ter tehnični vodja produkcije in izvedbe, prejela nagrado občinstva za najboljšo predstavo na moskovskem univerzitetnem festivalu avantgardnega gledališča.

Dela

Rdeči žarek (Gledališče Ane Monro, 1984, scenarij, režija, oblikovanje glasbe, luči, scenografije idr.).
Sanremo (Gledališče Ane Monro, 1990, scenarij, režija, oblikovanje luči, scenografije idr.).
Zrcalni svet (Gledališče Ane Monro, 1997, scenarij, igra, režija, scenografije idr.).
Piknik (Gledališče Ane Monro, 1999, scenarij, igra, režija, scenografije idr.).
Don't Look Back (DreamThinkSpeak, 2006, tehnični vodja produkcije in izvedbe, avtor svetlobne opreme, soavtor scenografije, zvočne in video postavitve, soizdelava in soizvedba scenografije).
Emil Hrvatin: Fake-It (Zavod Exodos in Maska, 2007, tehnični vodja, adaptacija, postavitev in izvedba svetlobne opreme).
Zlati osel (Gledališče Ane Monro, 2007, scenarij, igra, režija, scenografije idr.).
Maja Dekleva: Tok-Tok (Kolektiv Narobov, 2008, avtor in izvajalec svetlobne opreme, tehnični vodja).
Kletka (Gledališče Ane Monro, 2009, scenarij, igra, režija, scenografije idr.).
Labirint umetnosti (Zavod Exodos, 2011, soavtor, organizacijski, tehnični in izvedbeni vodja).
Oder med nebom in zemljo, Terminal 12 (EPK Maribor, 2012, organizacijski, tehnični in izvedbeni vodja postavitev in gostovanj).
Corners of Europe (Intercult Stockholm et al., 2011–17, tehnični koordinator in izvedbeni vodja projekta).
Share (Exodos Ljubljana et al., 2019–2021, mentor, tehnični vodja projekta).

Prevodi v slovenščino

Alfred Reginald Radcliffe-Brown: Struktura in funkcija v primitivni družbi, Ljubljana, 1994.
Bronislaw Malinowski: Znanstvena teorija kulture, Ljubljana, 1995.
Marshall D. Sahlins: Ekonomika kamene dobe, Ljubljana, 1999.
Stephen Jay Gould: Za-mera človeka, Ljubljana, 2000.
Zygmunt Bauman: Tekoča moderna, Ljubljana, 2002.
Alfred W. Crosby: Ekološki imperializem, Ljubljana, 2006.
Jeremy Rifkin: Konec dela, Ljubljana, 2007.
Marcia Angell Resnica o farmacevtskih podjetjih, Ljubljana, 2008.
Mike Davis: Planet slumov, Ljubljana, 2009.
Antologija anarhizma 3, Ljubljana, 2011.

Prevodi v angleščino

Peter Greenaway’s Book, Ljubljana, 2000.
Grafitarji = Graffitists, Ljubljana, 2004.

Viri in literatura

Pogovor avtorice z Borutom Cajnkom.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Duša, Irena: Cajnko, Borut (1956–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022890/#novi-slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine