Budja, Avguština (1945–)

BUDJA, Avguština, pesnica, pisateljica, učiteljica (r. 28. 5. 1945, Grabšinci). Oče Avgust Budja, kmet, mati Angela Budja, r. Bohanec.

Družina se je zaradi očetovega dela (priložnostno je delal kot bolniški strežnik) selila med Mariborom, Ormožem in Grabšinci. 1952–60 je Avguština obiskovala osnovno šolo, najprej v Mali Nedelji (Bučkovci), nato pri Svetem duhu na Stari Gori in zatem ponovno v Mali Nedelji (Bučkovci). Poezijo je začela pisati že kot otrok. 1962–64 je bila zaposlena v Mariborski tekstilni tovarni, nato se je po poroki 1964 preselila na Švedsko, kamor so se v naslednjih letih preselili še starši, brat in sestri z družinami.

1965 se je v Landskroni zaposlila kot varuška otrok Slovencev, nato kot čistilka na ladji. Opravljala je različna dela – bila je monterka v tovarni cestnih svetilk, delala je v tovarni gumijastih izdelkov in se tudi izučila za strugarko ter ta poklic opravljala eno leto. 1982 je začela obiskovati šolo za odrasle in tako pridobila osnovno izobrazbo. 1983–86 je obiskovala triletno humanistično-družboslovno smer na gimnaziji, nato 1986 študij nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Lundu. Diplomirala je 1991. 1988–89 je bila na enoletni specializaciji na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob delu je nadaljevala študij na višji pedagoški šoli v Lundu in se 1994 vpisala na učiteljišče v Malmöju. Od 1991 do upokojitve 2001 je na šoli za odrasle v Landskroni poučevala švedski jezik kot drugi jezik.

1976–88 je v Landskroni na več osnovnih šolah in gimnaziji honorarno poučevala slovenščino kot dopolnilni pouk. Vse od ustanovitve 1968 je bila aktivna v prvem društvu Slovencev na Švedskem, ki se je prvotno imenovalo Kulturni klub Triglav. Z različnimi prispevki sodeluje v glasilu Naš glas, ki izhaja na Švedskem. V lokalnih švedskih časopisih (Arbetet in Landskronaposten) ter v slovenskih revijah in časopisih (Rodna gruda, Naša Slovenija, Slovenski izseljenski koledar, Nedeljski tednik, Delo, Večer idr.) objavlja pesmi, članke, reportaže in zgodbe. Njene pesmi so bile objavljene v prvi antologiji slovenske poezije na Švedskem Štiri pota in razpotja (1979). Zanje sta značilna pojoči ritem in melodičnost, zaradi česar je veliko njenih pesmi uglasbenih.