Novi Slovenski biografski leksikon

BEVK, Marjan, gledališki režiser (r. 19. 3. 1951, Ljubljana; u. 6. 3. 2015, Ljubljana, pokopan v Čezsoči). Oče France, pisatelj, mati Jožefa Kravanja. Hči Alida Bevk, igralka, polbrat Vasja Ocvirk, pisatelj.

Otroštvo je preživel v Čezsoči pri Bovcu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Izobraževanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani, nato je pri Miletu Korunu in Miranu Herzogu študiral gledališko režijo na AGRFT ter 1975 pripravil diplomsko predstavo Kmetija Davida Storeyja in Dušana Tomšeta, kot gost – absolvent pa 1976 še uprizoritev Ozri se v gnevu! Johna Osborna in Maila Golobova. V sezoni 1977/78 je umetniško vodil subotiško gledališče (Narodno kazalište Subotica – Népszínház Subotica), potem pa tam do konca 1979 delal kot režiser. V sezonah 1980/1981 in 1981/82 je umetniško vodil PDG Nova Gorica in v njem tudi režiral (Molči in bodi lepa!, 1981; Krčmarica Mirandolina, 1982), eno uprizoritev pa je zasnoval tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem (Za Lukrecijo, 1981).

Deloval je v Drami SNG Maribor, Mestnem gledališču Ljubljanskem, SNG Drama Ljubljana, Prešernovem gledališču Kranj, SLG Celje, PDG Nova Gorica oz. SNG Nova Gorica, Gledališču za otroke in mladino, Lutkovnem gledališču Maribor, Lutkovnem gledališču Ljubljana, Lutkovnem gledališču Jože Pengov, Slovenskem stalnem gledališču Trst, Šentjakobskem gledališču, pa tudi na drugih amaterskih odrih v Sloveniji in zamejstvu. Od 1992 je bil stalni režiser in vodja delavnic za otroke v Beneškem gledališču. Benečijo in Posočje je pojmoval kot skupen kulturni prostor, zato je povezoval igralce različnih generacij in zborov z obeh območij. 2003 je ustanovil zamejsko Kulturno društvo Čedermac v Benečiji, kjer je več kot dve desetletji vodil ljubiteljsko gledališko skupino. Bil je pobudnik in programski vodja Festivala Kluže, ki je v začetku tisočletja nastal v sodelovanju med Občino Bovec in Kulturnim društvom B-51. V ambientu nekdanje trdnjave iz prve svetovne vojne so potekale kulturne manifestacije, zlasti gledališke, in povezovale kulturno dediščino soške fronte s kulturno in turistično ponudbo Posočja. Od 2007 do smrti je bil predsednik Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske. Na Gimnaziji Nova Gorica (program umetniška gimnazija) je v šolskih letih 2006/07–2014/15 vodil delavnice dramskega gledališča.

V poklicnem gledališču je prvič režiral 1975, in sicer krstno postavitev Igre o grešnem puntarju Vinka Cudermana v Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica (PDG Nova Gorica). 1975−77 je režiral še v Mestnem gledališču ljubljanskem (Samemu ni dobro biti, 1976), bil korežiser Dušana Jovanovića v SLG Celje (Gospod s Preseka, 1976) in SSG Trst (Maks žvižgač, 1977).

Veliko je režiral v Vojvodini (Novi Sad), a tudi v poklicnih gledališčih v Srbiji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem, in sicer uprizoritve tako v srbskem kot hrvaškem in madžarskem jeziku. Še zlasti se je uveljavil kot režiser komedijskega žanra in otroških predstav. Večkrat je podpisal tudi scenografsko zasnovo uprizoritev, včasih pa tudi adaptacijo oziroma dramaturgijo.

Eden njegovih vidnejših uspehov je bila mednarodna koprodukcija Pisma s fronte (2000) oz. Jaz sem zdrav in se mi dobro godi (2004; nadgradnja projekta Pisma s fronte), ki jo je zasnoval in režiral na podlagi pisem iz prve svetovne vojne. Napisal in režiral je igro Peter Klepec (Gledališče za otroke in mlade Ljubljana, 2008). Skupaj z Markom Bratušem je napisal scenarij za celovečerni igrani film Črni bratje (2010), ki temelji na istoimenski povesti Franceta Bevka.

Za delo z gledališkimi skupinami doma in v zamejstvu je 2012 prejel srebrno plaketo Javnega zavoda za kulturne dejavnosti.

Dela

Aleksandr V. Vampilov: Lov na divje race, Narodno pozorište Sombor, 1980.
Jean Genet: Služkinji, Novosadsko pozorište – Újvidéki színház, 1983.
Harold Pinter: Hišnik, Novosadsko pozorište – Újvidéki színház, 1983.
Svetlana Makarovič: Teta Magda, Dječje pozorište Subotica – Gyermekszínház Szabadka, 1983.
Miro Gavran: Kreontova Antigona, SNG Maribor, 1985.
Arsen Diklić: Ne oziraj se, sinko, Dječje pozorište Subotica – Gyermekszínház Szabadka, 1985.
Milan Grgić: Zbudi se, Katka, Narodno pozorište – Népszínház Subotica, 1985.
Maurice Joly: Pogovor v peklu med Machiavellijem in Montesquieujem, SNG Maribor, 1986.
Miro Gavran: Noč bogov, SNG Maribor, 1988.
Vasilij Aksjonov: Čaplja, SNG Drama Ljubljana, 1988.
Peter Shaffer: Črna komedija, Prešernovo gledališče Kranj, 1987.
Tennessee Williams: Steklena menažerija, SLG Celje, 1988.
Sławomir Mrožek: Emigranta, Prešernovo gledališče Kranj, 1989.
Wilhelm Busch: Picko in Packo, Malo kazalište »Trešnjevka«, Zagreb, 1989.
Josip Vandot, Tone Partljič: Kekec, Malo kazalište »Trešnjevka«, Zagreb, 1990.
Miro Gavran: Mož moje žene, Gledališče za otroke in mladino, 1992.
Ervin Fritz: Grofič prašič, Lutkovno gledališče Ljubljana, 1993.
Bina Štampe Žmavc: Cirkus Cigumigus, Lutkovno gledališče Ljubljana, 1994.
Ray Cooney: To imamo v družini, Prešernovo gledališče Kranj, 1995.
Jean Claude Carrière: Ljubezenski notes, Kulturni dom Španski borci, 1995.
Darka Čeh: Zimska pravljica, Lutkovno gledališče Ljubljana, 1996.
Rudi Šeligo: Svatba, skupina Teatr brez… v Celovcu, 1996.
Miro Gavran: Iščem moža s kulturo srca, Gledališče za otroke in mladino, 1997.
Miro Gavran: Ljubimec moje žene, Gledališče za otroke in mladino, 1999.
Donald Churchill: Samostojni pleskar, S.P.et Teater, 2001.
Bratko Kreft: Celjski grofje, SLG Celje, 2002.
Marc Camoletti: Pižama za šest, Mojteater Ljubljana, 2003.
Feri Lainšček: Deklica in angel, Lutkovno gledališče Maribor, 2004.
Munro Leaf: Bikec Ferdinand, Slovensko stalno gledališče Trst, 2004.
Radoslav Zlatan Dorić: Kako smo ljubili tovariša Tita, SNG Nova Gorica, Kosovelov dom, Sežana, 2005.
Peter Klepec, Gledališče za otroke in mladino, 2008.

Viri in literatura

Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
Gledališki list SSG Trst, 1976/77 (neoštevilčen).
Gledališki list PDG Nova Gorica, 1980/81, št. 86.
Jože Horvat: Delo, ki vodi v nasilje : slovenska uprizoritev Svatbe v Celovcu, Delo, 14. 12. 1996.
Rogelj, Tea: Bevk, Marjan (1951–2015). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018280/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine