Novi Slovenski biografski leksikon

BATIČ, Stojan, kipar (r. 2. 6. 1925, Trbovlje; u. 17. 9. 2015, Ljubljana). Oče Ivan, policijski uradnik, mati Angela, r. Laznik, trgovka.

V Trbovljah je 1941–44 obiskoval srednjo rudarsko šolo in hkrati delal kot tehnični risar v trboveljskem rudniku (1941–42). 1943 se je kot kulturnik (ilustrator Kozjanskega partizana) in vojni dopisnik pridružil Kozjanskemu odredu. 1945 se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani; diplomiral je 1949 pri Borisu Kalinu, 1949–51 je obiskoval še kiparsko specialko pri Frančišku Smerduju. Od 1951 je deloval kot samostojni kulturni delavec, v njegovem ateljeju pa so se izpopolnjevali mnogi mlajši likovni umetniki. 1958 se je izpopolnjeval v ateljeju kiparja Ossipa Zadkina v Parizu. 1959–60 je bil predsednik Društva likovnih umetnikov Slovenije, 1963–65 poslanec v Skupščini SRS.

Prvo javno plastiko, kamniti kip talca, je naredil še pred vpisom na akademijo 1945, nato pa v dobrega pol stoletja ustvaril številne javne in parkovne plastike po vsej Sloveniji. S Kalinom je dokončno pretrgal slogovne vezi po izpopolnjevanju v Parizu, ki mu je omogočilo vpogled v sodobno evropsko kiparstvo. Po 1959, ko je začel ustvarjati ciklus rudarjev, je povsem opustil socialni realizem, predal se je lastnemu navdihu in ni dopustil, da bi ga želje naročnikov omejevale v izraznosti. Vodilo ga je vprašanje uskladitve vsebine in forme, v slog je vnesel grafizem, odmev risbe, ki je ostajala tesna spremljevalka njegovega kiparskega ustvarjanja. Geometrizirana zgoščena površina grobo nakazanih telesnih linij se je mestoma individualizirala (spomenik NOB v Tržiču, 1969), figura pa je ostala značilno trdna, statična, le grafizirana z različno obdelanimi geometrijskimi ploskvami, ki omogočajo igro svetlobe. Povsem je zavrnil suhoparno akademsko govorico, vsebinsko pa se je v ospredje prebilo vzneseno občutje, ki kipi na dan skozi igro bronastega kolaža, urezov, zabrisov in odtisov (kiparski del spomenika NOB v Dražgošah, 1975). Kljub nasprotovanju realizmu kot dotlej edinemu sprejemljivemu likovnemu izrazu je znal biti tudi realist, zlasti v portretih. Prevladujoči material njegove monumentalne plastike je bron, nekaj javnih spomenikov in parkovnih plastik pa je izklesal iz kamna (spomenik padlim v Logatcu, 1958). Od vsega začetka je ustvarjal tudi intimno malo plastiko, ki je v materialu bolj raznolika (terakota, bron, kamen, kombinacija brona in stekla), kjer se je navdihoval iz mitologije in slovenskih legend, predvsem pa je v njej raziskoval erotiko ženskega telesa.

Za svoje delo je prejel več nagrad, mdr. akademijsko nagrado za najbolje modelirano glavo (1945/46), Prešernovo nagrado (1960), nagrado sklada Zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije (1973), Župančičevo nagrado (1978). 1998 je postal častni občan Trbovelj.

Dela

Mala plastika

Akt, terakota, 1952.
Dekle s kito, bron, 1956.
Harlekin na konju, bron, 1958.
Rudarji (cikel), bron, 1956–1966.
Satiriada (cikel), 1972–1974.
Eksplozija/Projektil/Kompozicija (cikel), steklo in bron, 1977.
Aura Slovenica (cikel), bron, 1990–1991.
Gilgameš (cikel), 1996–1997.
Evropske legende (cikel), 1998–1999.
Itaka (cikel), 2004–2005.

Javni spomeniki

Talec, Radohova vas, kamen, 1946.
Talec, Ljubljana, Zelena jama, 1947.
Spomenik NOB, Medvode, 1948.
Spomenik NOB, Črnuče, 1949.
Spomenik NOB, Gradac, marmor, 1951.
Spomenik revolucije, Trbovlje, 1951.
Spomenik NOB, Zreče, marmor, 1952.
Spomenik NOB, Griže, 1953.
Spomenik padlim borcem NOB, Logatec, marmor, 1958.
Spomenik Borisu Kidriču, Maribor, granit, bron, železo, 1962.
Spomenik padlim borcem NOB, Hrastnik, 1964.
Spomenik NOB, Zagorje ob Savi, 1965.
Spomenik padlim Cementarne Trbovlje, Trbovlje, aluminij, 1966.
Spomenik padlim borcem NOB, Tržič, 1969.
Spomenik odpora, Nabrežina pri Trstu, 1970.
Spomenik padlim borcem NOB, Prevalje, 1971.
Punt in revolucija, Brežice, 1972.
Spomenik kmečkim uporom, Ljubljana, 1973.
Spomenik ob 50. obletnici spopada z Orjuno, Trbovlje, 1974.
Spomenik odpora, Križ pri Trstu, 1975.
Spomenik Dražgoški bitki, Dražgoše, 1975.
Štirje srčni možje, Ribčev Laz, 1977.
Spomenik bitki na Kuclju, Rob, 1982.
Vojna in mir, Poljane pri Prevaljah, 1985.

Parkovna plastika

Balet, Ljubljana, Tivoli, 1957.
Urška in povodni mož, Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, 1957.
Prometej, Piran, 1959.
Mladinsko kolo, Ljubljana, Komenskega ulica, 1962.
Lepa Vida, Portorož, 1976.

Samostojne razstave

Ljubljana, Mala galerija, 1952, 1962, 1965, 1974, 1978.
Ljubljana, Moderna galerija, 1984.
Ljubljana, Galerija ARS, 1988.
Trbovlje, Batičev salon, stalna razstava, 1988.
Ljubljana, Mestna galerija, 1995.
Velenje, Galerija Gorenje, 2000 (Evropski miti in legende).
Ravne na Koroškem, Likovni salon Ravne, 2000 (Evropske legende), 2001 (Slovenski umetnik sreča Gilgameša).
Ljubljana, Cankarjev dom, 2005 (Itaka).
Velenje, Muzej premogovništva, 2011 (Rudarji).

Skupinske razstave

Razstava del upodabljajočih umetnikov Slovenije (Maribor, 1954).
Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov (Ljubljana, 1954).
Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945–1955 (Ljubljana, 1955).
Jubilejna razstava 10 let Akademije upodabljajočih umetnosti (Ljubljana, 1956).
Sodobna jugoslovanska umetnost (Ljubljana, 1956).
Sodobna slovenska umetnost (Ljubljana, 1958).
Avtoportret na Slovenskem (Ljubljana, 1958).
Savremeni slovenački likovni umetnici (Beograd, 1958).
Umjetnost u revoluciji : izložba likovnih umjetnika Jugoslavije (Zagreb, 1959).
Razstava absolventov ljubljanske akademije (Ljubljana, 1959).
Contemporary Yugoslav painting and sculpture (London, 1961).
Tematika NOB v slovenski likovni umetnosti (Ljubljana, 1961).
Narodno oslobodilačka borba u delima likovnih umetnika Jugoslavije (Beograd, 1961).
L'art contemporain en Yougoslavie (Pariz, 1962).
Salon 63 : V. jugoslavenski bienale slikarstva i skulpture (Rijeka, 1963).
Likovna umetnost s tematiko NOB (Kočevje, 1963).
2. trienale likovnih umetnosti (Beograd, 1964).
Razstava plastik NOB (Ljubljana, 1965).
NOB v delih jugoslovanskih likovnih umetnikov (Ljubljana, 1967).
Savremeni slovenski umjetnici (Dubrovnik, 1975).
Slovenska likovna umetnost 1945–1978 (Ljubljana, 1979).
Slovenska umetnost na temo NOB 1945–1985 (Ljubljana, 1985).
8. izložba: četrdeset godina saveza udruženja likovnih umjetnika Jugoslavije 1946–1986 (Tuzla, 1986).
Erotika v slovenski likovni ustvarjalnosti – kiparstvo (Nova Gorica, 1990).
Erotika in neskončnost telesa (Ljubljana, 2000).
Skulptura malih dimenzij v 90-ih letih (Murska Sobota, 2000).
Odsevi : starodavne forme, motivi in simboli v sodobnih likovnih interpretacijah (Celje, 2004).

Viri in literatura

Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler des XX. Jahrhunderts, Leipzig, 1961.
Luc Menaše: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Ljubljana, 1971.
ES.
Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
Saur Allgemeines Künstlerlexikon, 7, München - Leipzig, 1993.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Stojan Batič, Boris Kobe : umetnostna razstava, Ljubljana, 1955.
Stojan Batič : plastika, Lojze Spacal : grafika, Ljubljana, 1957.
Stojan Batič, Ljubljana, 1962.
Zoran Kržišnik: Stojan Batič, Ljubljana, 1967.
Špelca Čopič: Povojna spomeniška plastika, Sinteza, 7, 1967, 25–26.
Andrej Pavlovec: Spomenik dražgoški bitki, Loški razgledi, 23, 1976, 204–212.
Zoran Kržišnik: Stojan Batič, Ljubljana, 1977.
Ciklus Aura Slovenica, Ljubljana, 1991.
Špelca Čopič, Damjan Prelovšek, Sonja Žitko: Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana, 1991.
Slovenski miti in legende, Ljubljana, 1993.
Stojan Batič : pregledna razstava, Ljubljana, 1995.
Rudarski ciklus, Trbovlje, 1999.
Stojan Batič : akademski kipar, Ljubljana, 2005.
Človek in mit : retrospektivna razstava, Ljubljana, 2015.
Mušinović, Mina: Batič, Stojan (1925–2015). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017250/#novi-slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine