Novi Slovenski biografski leksikon

Otroštvo je preživel v Srbiji. 1953 se je z družino preselil v Slovenijo. V Ljubljani je obiskoval osnovno šolo in sprva dve leti šentviško gimnazijo, nato pa je šolanje nadaljeval na ljubljanski Srednji baletni šoli in ga uspešno zaključil 1964, v razredu Lidije Wisiak. Istega leta je postal član ljubljanskega baletnega ansambla, kar je ostal do upokojitve 1992. 1968 je dobil naziv solista, v skoraj tridesetih letih ustvarjanja je odplesal več kot petdeset vlog v baletih, obenem pa je kot baletnik sodeloval tudi v številnih opernih predstavah ter vlogah, ki so bile namenjene predvajanju na televiziji. Njegova posebna odlika so bile karakterne vloge, ki so zahtevale odlično tehnično znanje in izjemno energijo.

Prvi veliki uspeh je bila vloga Mercutia v Romeu in Juliji (Sergej Sergejevič Prokofjev, Henrik Neubauer, 1970), izpostaviti gre tudi naslovno vlogo v baletnem televizijskem filmu Lisica zvitorepka (Igor Stravinski, Pia in Pino Mlakar, 1965), vlogo Fanta v Obrežju plesalk (Zvonimir Ciglič, Henrik Neubauer, 1966), Povodnega moža v baletnem televizijskem filmu Povabilo na ples (Peter Iljič Čajkovski, Gorazd Vospernik, 1969), Sinjega ptiča v Trnjulčici (Peter Iljič Čajkovski, Henrik Neubauer, 1970), Favna v Favnovem popoldnevu (Claude Debussy, Sergei Lifar, 1970), Lefouja v Joan von Zarissa (Werner Egh, Metod Jeras, 1970), Jureta v Opojnem poletju (Dane Škerl, Slavko Pervan, 1972), Harmodija v Spartaku (Aram Iljič Hačaturjan, Henrik Neubauer, 1972), Šamana v Posvečenju pomladi (Igor Stravinski, Karel Tóth, 1973), Toreadorja v Carmen (Bizet-Ščedrin, Oleg Danovski, 1976), Mandarina Vuja v Kitajski pravljici (Krešimir Baranović, Dimitrije Parlić, 1976), Vraga v Vragu na vasi (Fran Lhotka, Pia in Pino Mlakar, 1978), Princa v Pepelki (Sergej Sergejevič Prokofjev, Antol Fodor, 1980), Kmečkega fanta in Hilariona v Giselle (Adolphe Charles Adam, Katarina Obradović, 1981), Dr. Falkeja v Rozalindi (Johann Strauss, Hynd Ronald, 1982), Vraga v Zgodbi o vojaku (Igor Stravinski, Milko Šparamblek, 1983), Rotbartha v Labodjem jezeru (Peter Iljič Čajkovski, Katarina Obradović, 1984), Princa v Sneguljčici (Kruno Cipci, Metod Jeras, 1989), Sanča v Don Kihotovih sanjah (Vivaldi-Biber-Corrette-Teleman, Birgit Culleberg, 1989) itd.

Basailović je z ljubljanskim baletnim ansamblom gostoval v Italiji, Franciji, Nemčiji, na Češkem in Madžarskem, v Rusiji, Makedoniji in Srbiji. Večkrat je sodeloval z gledališčem v Celovcu (Avstrija). Na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu (1984) je v sklopu programa Jugoslovanski umetniki za olimpijado kot edini predstavnik Slovenije sodeloval z vlogo Hilariona v Giselle.

1985 je na 11. jugoslovanskem baletnem bienalu dobil priznanje strokovne žirije. 1986 je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Zasebni arhiv baletnika Vojka Vidmarja.
  • ES.
  • Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 2000.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Henrik Neubauer: Obrazi slovenskega baleta, Ljubljana, 2013.
Testen, Petra: Basailović, Miodrag (1945–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017120/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine