Novi Slovenski biografski leksikon

Osnovno šolo je obiskoval v Sežani (1956–64), nato industrijsko šolo ISKRA v Kranju (do 1967). 1969 se je zaposlil v Primorskem dramskem gledališču (od 2004 SNG Nova Gorica) in tam ostal do upokojitve 2014.

Med njegove pomembnejše vloge iz najzgodnejšega obdobja novogoriškega poklicnega gledališča sodijo Tine iz komedije Primorske zdrahe Carla Goldonija (1971), Maurice iz igre Poostreni nadzor Jeana Geneta (1972), Črtomir iz uprizoritve Krsta pri Savici Franceta Prešerna in Toneta Peršaka (1973). V drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja je mdr. nastopil kot Mortimer Brewster v uspešnici Arzenik in stare čipke Josepha Kesselringa (1975), Sluga pri Agazzijevih v igri Kaj je resnica? Luigija Pirandella (1979), Julio Gapit v Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma (1980).

V osemdesetih letih 20. stoletja so v komedijskem repertoarju izstopali njegov Sganarel v Molièrovem Don Juanu (1981), Lloyd Dallas v burki Hrup za odrom Michaela Frayna (1985), Frapper v izjemno uspešni uprizoritvi Rdečih nosov Petra Barnesa (1986) in Siro v Mandragoli Nicolla Machiavellija (1989), v dramskem repertoarju pa Smrt v Ljudožercih Gregorja Strniše (1987) in Simon v Vorancu Daneta Zajca (1989).

1991 je ustvaril minuciozno izdelano vlogo Harlekina v Zmagoslavju ljubezni Pierra de Marivauxa in sugestivno kreacijo Mitcha v igri Tramvaj Poželenje Tennesseeja Williamsa. Psihološko niansirano je zasnoval Simona v Zajčevem Vorancu (1989), Bradleyja v Pokopanem otroku Sama Sheparda (1992) in Barona Tita Belcredija v Pirandellovem Henriku IV. (1993). Zahtevne figure je odigral kot Clout v Ljubezni dobrega moža (1995) Howarda Barkerja, Gospa Smith v Plešasti pevki (1995) Eugèna Ionesca, eni največjih uspešnic novogoriškega gledališča, in kot Peter Morrone v Zatonu sonca in slave Petra Barnesa. Z vlogo Mesrouja je prispeval k usklajeni ansambelski igri v Marivauxovem Disputu (1997). V enodejankah Petra Barnesa, odigranih pod naslovom Ni tako slabo, kot zgleda (1998), je spastičnega Douglasa Powlla zasnoval z dobršno mero samoironije, upodobil pa je tudi slepega ljubimca Paula Berridgea. V Koncu igre Samuella Becketta (1999), najboljši uprizoritvi 34. Borštnikovega srečanja, je bil Barišičev hromec-slepec Hamm do podrobnosti premišljena figura katastrofičnega človeka. Kot Klavdij v Shakespearjevem Hamletu (2000) je z mogočnim govorom in gesto utelesil primitivizem in zlo – vrhunec je dosegel v prizoru molitve. Kot Kralj Bérenger I., naslovni lik v Ionescovem delu Kralj umira (2001), je skozi predstavo preigral registre Slehernika (od strahu, paničnega iskanja rešitve, infantilne trme in resignacije do resnične eksistencialne zgroženosti), soočenega z lastno minljivostjo. Potem ko je v Grumovem Dogodku v mestu Gogi (2001) zasnoval govorno in gestično prepričljivega Komija Preliha, pozabljivega starčka ter skoraj zlobnega rezonerja in samodvomečega podeželskega zdravnika Čubutkina v Treh sestrah (2002) Antona P. Čehova, je provokativno in z grenko-komičnim pridihom odigral amaterskega igralca in rokodelca Klopčiča v Shakespearjevem Snu kresne noči (2002). Z notranje intenzivno in glasovno poudarjeno ritmično igro je zaznamoval ločenega hišnika Hansa Lomeierja v Arabski noči (2003) Rolanda Schimmelpfenniga. V Beckettovi igri Čakajoč Godota (2003), s katerim je SNG Nova Gorica gostovalo na številnih festivalih doma in v tujini, je z minimalistično, stilizirano mimiko nastopil kot pasje vdani Lucky. V igri Medtem (2004), najboljši predstavi 40. Borštnikovega srečanja, je zasnoval več presunljivih figur – bil je Teiresias, Taboriščnik, Prišlek, Opazovalec, Puščavnik, Povratnik, Oče in Hades. V komediji Dušana Kovačevića Maratonci tečejo častni krog (2005) je podal družinsko avtoriteto, slokega in brezčutnega Milana Topalovića. V muzikalu Alica (2005) je bil ironično obarvani Belizajc, v tragediji Doktor Faust (2006) Christopherja Marlowa je kot naslovni lik prepletel zgodovinski literarni mit z izkušnjo postbecketovskega in postionescovskega slehernika – njegov Faust je bil nevrotično nebogljen, nezadoščen, ihtavo zaletav, razpet med zavedno in nezavedno. V slovenski praizvedbi igre Ta postelja je prekratka ali Samo fragmenti (2007) Nine Mitrović, ki je na festivalu hrvaške drame Marulićevi dnevi (Marulićevi dani) 2007 prejela štiri nagrade, je odigral zabavljivega in sarkastičnega umirajočega Toma. Kot Semjon Semjonovič Dvopičje v Letoviščarjih (2008) Maksima Gorkega je oblikoval v osamljenost pogrezajočega se človeka, ki je v svojem hlastanju po človeški toplini žalostno smešen. V uprizoritvi Skrivni strahovi na javnih krajih (2008) Alana Ayckbourna je nastopil kot na videz racionalen, v resnici pa otožen, ranljivo krhek natakar Ambrose. V Pirandellovi igri Kaj je resnica? (2009) je bil eleganten in govorno spreten Lamberto Laudisi, brezskrupulozen Barry v sKurtu (2011) Dimitrija Vojnova, Stari Simon Gregorčič v avtorskem projektu Nede Bric Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič) (2011), Karp v Gozdu Aleksandra N. Ostrovskega (2013).

Barišič je ob vlogah v SNG Nova Gorica nastopal tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst, mdr. kot Justin v Jakobu Rudi Ivana Cankarja (1990), Starka in Oče Jelpidij v Samomorilcu Nikolaja R. Erdmana (2007), Gospod Purgon v Molièrovem Namišljenem bolniku (2008), Jegor v Kreutzerjevi sonati Leva N. Tolstoja (2009) ter v koprodukcijah kot Teiresias v Evripidovih Bakhantkah (2006), kralj Ninos in vojskovodja Friks v pravljici Hči zraka Hansa Magnusa Enzensberga (2008), dokumentaristično zasnovani Ado v predstavi Eda, zgodba bratov Rusjan Nede Bric (2009), enigmatični Videc v avtorskem projektu Pot v Jajce (2009), Finančnik in Bog v komedijski uspešnici Sljehrnik Iztoka Mlakarja (2011), kočijažek Alfredo Amoroso v igri Filumena Marturano Eduarda De Filippa (2012). Kot igralec nenehno posodablja način igre in ohranja odprtost za nov, drugačen gledališki jezik, zato z njim radi sodelujejo tako izkušeni in uveljavljeni režiserji kot ustvarjalci najmlajše generacije ter tisti, ki odstopajo od ustaljenih teatrskih praks.

Posebno mesto v njegovem ustvarjanju zavzema dramatika absurda, v kateri je ustvaril antologijske figure, kot so Drugi nosač v Najemniku (1973) in Gospa Smith v Plešasti pevki Eugèna Ionesca (1995), Hamm v Beckettovem Koncu igre (1999), Kralj Beranger I. v Ionescovi igri Kralj umira (2001) in Lucky v Beckettovi drami Čakajoč Godota (2003). Ob številnih nosilnih vlogah je ostal v spominu tudi po domišljenih miniaturah, kot so npr. Norec Karl v Woyzecku Georga Büchnerja (1998), Stari gospod v Robertu Zuccu Bernarda-Marieja Koltèsa (2000), puščavnik Francisco v Molièrovem Don Juanu (2003), G. Jović v igri Biljane Srbljanović Kobilice ali Moj oče igra loto (2006), Mile iz protokola v komediji Gospa ministrica Branislava Nušića (2008).

Prejel je številne nagrade mdr. Borštnikovo diplomo in nagrado RTV Ljubljana za mladega igralca (1975), bronasto vrtnico na 11. goriškem srečanju malih odrov (1982), nagrado Sklada Staneta Severja (1992), priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije (1996), diplomo Mestne občine Nova Gorica za tri desetletja dela v PDG (1999), nagrado Žlahtni komedijant (2003), primorsko gledališko nagrado Tantadruj (2012), za življenjsko delo je prejel odličje Marija Vera (2013), ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, in nagrado Vesna (2015).

Dela

  • Osebna bibliografija (COBISS)

Gledališke vloge

  • Tine (Carlo Goldoni: Primorske zdrahe, režija Mario Uršič, SNG Nova Gorica, 1971).
  • Maurice (Jean Genet: Poostreni nadzor, režija Iztok Tory, SNG Nova Gorica, 1972).
  • Črtomir (Tone Peršak: Krst pri Savici, režija Tone Peršak, SNG Nova Gorica, 1973).
  • Drugi nosač (Eugène Ionesco: Novi najemnik, režija Dušan Mlakar, SNG Nova Gorica, 1973).
  • Mortimer Brewster (Joseph Kesselring: Arzenik in stare čipke, režija Dušan Mlakar, SNG Nova Gorica, 1975).
  • Sluga pri Agazzijevih (Luigi Pirandello: Kaj je resnica?, režija Dušan Mlakar, SNG Nova Gorica, 1979).
  • Julio Gapit (Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, režija Miran Herzog, SNG Nova Gorica, 1980).
  • Sganarel (Jean Baptiste Poquelin Molière: Don Juan, režija Ljubiša Georgijevski, SNG Nova Gorica, 1981).
  • Lloyd Dallas (Michael Frayn: Hrup za odrom, režija Boris Kobal, SNG Nova Gorica, 1985).
  • Frapper (Peter Barnes: Rdeči nosovi, režija Dušan Mlakar, SNG Nova Gorica, 1986).
  • Smrt (Gregor Strniša: Ljudožerci, režija Mile Korun, SNG Nova Gorica, 1987).
  • Siro (Niccolò Machiavelli: Mandragola, režija Georgij Paro, SNG Nova Gorica, 1989).
  • Simon (Dane Zajc: Voranc, režija Mile Korun, SNG Nova Gorica, 1987).
  • Justin (Ivan Cankar: Jakob Ruda, režija Dušan Mlakar, SSG Trst, 1990).
  • Harlekin (Pierre de Marivaux: Zmagoslavje ljubezni, režija Janez Pipan, SNG Nova Gorica, 1991).
  • Mitch (Tennessee Williams: Tramvaj Poželenje, režija Dušan Mlakar, SNG Nova Gorica, 1991).
  • Bradley (Sam Shepard: Pokopani otrok, režija Dušan Jovanović, SNG Nova Gorica, 1992).
  • Tito Belcredi (Luigi Pirandello: Henrik IV., režija Mile Korun, SNG Nova Gorica, 1993).
  • Clout (Howard Barker: Ljubezen dobrega moža, režija Bojan Jablanovec, SNG Nova Gorica, 1995).
  • Sosed 2, Gospa Smith (Eugène Ionesco: Plešasta pevka, režija Vito Taufer, SNG Nova Gorica, 1995).
  • Pietro de Morrone (Peter Barnes: Zaton sonca in slave, režija Dušan Mlakar, SNG Nova Gorica, 1995).
  • Mesrou (Pierre De Marivaux: Disput, režija Vito Taufer, SNG Nova Gorica, 1997).
  • Douglas Powell, Paul Berridge (Peter Barnes: Ni tako slabo, kot zgleda, režija Jaša Jamnik, SNG Nova Gorica, 1998).
  • Norec Karl (Georg Büchner: Woyzeck, režija Tomi Janežič, SNG Nova Gorica, 1998).
  • Hamm (Samuel Beckett: Konec igre, režija Vito Taufer, SNG Nova Gorica, 1999).
  • Klavdij, Duh Hamletovega očeta (William Shakespeare: Hamlet, režija Vito Taufer, SNG Nova Gorica, 2000).
  • Matador (Pierre Corneille: Iluzija, režija Janusz Kica, SNG Nova Gorica, 2000).
  • Stari gospod (Bernard-Marie Koltès: Roberto Zucco, režija Eduard Miler, SNG Nova Gorica, 2000).
  • Bérenger I, kralj (Eugène Ionesco: Kralj umira, režija Diego De Brea, SNG Nova Gorica, 2001).
  • Komi Otmar Prelih (Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, režija Mile Korun, SNG Nova Gorica, 2001).
  • Čubutkin Ivan Romanovič (Anton Pavlovič Čehov: Tri sestre, režija Jernej Lorenci, SNG Nova Gorica, 2002).
  • Klopčič (William Shakespeare: Sen kresne noči, režija Janusz Kica, SNG Nova Gorica, 2002).
  • Francisco (Jean Baptiste Poquelin Molière: Don Juan ali Kamnita gostija, režija Vito Taufer, SNG Nova Gorica, 2003).
  • Hans Lomeier (Roland Schimmelpfennig: Arabska noč, SNG Nova Gorica, 2003).
  • Lucky (Samuel Beckett: Čakajoč Godota, režija Vito Taufer, SNG Nova Gorica, 2003).
  • Peter (Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, režija Diego De Brea, SNG Nova Gorica, 2004).
  • Teiresias, Taboriščnik, Prišlek, Opazovalec, Puščavnik, Povratnik, Oče, Hades (Srečko Fišer, Primo Levi: Medtem, režija Janusz Kica, SNG Nova Gorica, 2004).
  • Milan Topalović (Dušan Kovačević: Maratonci tečejo častni krog, režija Dejan Mijač, SNG Nova Gorica, 2005).
  • Tartaglia (Carlo Gozzi: Zeleni ptiček, režija Slobodan Unkovski, SNG Nova Gorica, 2005).
  • Belizajc (Arturo Annecchino, René De Ceccatty, Janusz Kica: Alica, režija Janusz Kica, SNG Nova Gorica, 2005).
  • Johann Faust (Christopher Marlow: Doktor Faust, režija Diego De Brea, SNG Nova Gorica, 2006).
  • G. Jović (Biljana Srbljanović: Kobilice ali Moj oče igra loto, režija Eduard Miler, SNG Nova Gorica, 2006).
  • Teiresias (Evripid: Bakhantke, režija Vito Taufer, SNG Nova Gorica, SSG Trst, 2006).
  • Tom (Nina Mitrović: Ta postelja je prekratka ali Samo fragmenti, režija Ivana Djilas, SNG Nova Gorica, 2007).
  • Starka, Oče Jelpidij (Nikolaj R. Erdman: Samomorilec, režija Eduard Miler, SSG Trst, 2007).
  • Semjon Semjonovič Dvopičje (Maksim Gorki: Letoviščarji, režija Paolo Magelli, SNG Nova Gorica, 2008).
  • Gospod Purgon (Jean Baptiste Poquelin Molière: Namišljeni bolnik, režija Janusz Kica, 2008).
  • Mile iz protokola (Branislav Nušić: Gospa ministrica, režija Dušan Jovanović, SNG Nova Gorica, 2008).
  • Ninos, Friks (Hans Magnus Enzensberger: Hči zraka, režija Janusz Kica, SSG Trst, festival Mittelfest iz Čedada, Primorski poletni festival, Teatri a teatro iz Trsta, 2008).
  • Ambrose (Alan Ayckbourn: Skrivni strahovi na javnih krajih, režija Ivana Djilas, SNG Nova Gorica, 2008).
  • Ado (Neda Rusjan Bric: Eda – zgodba bratov Rusjan, režija Neda Rusjan Bric, SNG Nova Gorica, Slovensko mladinsko gledališče, 2009).
  • Jegor (Lev Nikolajevič Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, režija Miha Golob, SSG Trst, 2009).
  • Videc (Sebastijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: Pot v Jajce, režija Sebastijan Horvat, SNG Nova Gorica, SNG Drama Ljubljana, 2009).
  • Lamberto Laudisi (Luigi Pirandello: Kaj je resnica?, režija Dušan Mlakar, SNG Nova Gorica, 2009).
  • Barry (Dimitrije Vojnov: sKurt, režija Luka Martin Škof, SNG Nova Gorica, 2011).
  • Stari Simon Gregorčič (Neda R. Bric: Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič), režija Neda R. Bric, SNG Nova Gorica, 2011).
  • Finančnik, Bog (Iztok Mlakar: Sljehrnik, režija Vito Taufer, SNG Nova Gorica, Gledališče Koper, 2011).
  • Alfredo Amoroso (Eduardo De Filippo: Filumena Marturano, režija Katja Pegan, SNG Nova Gorica, Gledališče Koper, 2012).
  • Karp (Aleksander Nikolajevič Ostrovski: Gozd, režija Egon Savin, SNG Nova Gorica, 2013).
  • Flavij, Timonov oskrbnik (William Shakespeare, Thomas Middleton: Timon Atenski, režija Janez Pipan, SNG Nova Gorica, 2013).
  • Interpret (Jan Cvitkovič: Otroci Adama in Eve, režija Jan Cvitkovič, SNG Nova Gorica, 2015).

Filmske in televizijske vloge

  • Valpet Jurij (Heretik, režija Andrej Stojan, RTV Ljubljana, Viba film, 1986).
  • Ivan (Patriot, režija Tugo Štiglic, Timaro productions, RTV Slovenija, 1998).
  • Župnik Lesjak (Vampir z Gorjancev, režija Vinci Vogue Anžlovar, RTV Slovenija, 2008).
  • Viktor (Srečen za umret, režija Matevž Luzar, Pakt Media, 2012).
  • Dott. Vrtovec (Zoran, moj nečak idiot, režija Matteo Oleotto, Transmedia, 2013).
  • Spaski (Psi brezčasja, režija Matej Nahtigal, Lignit Film, 2015).
  • Viktor (Jašek, režija Urban Zorko, Smehomat produkcija, 2015).
  • Viktor (Ljubezen na strehi sveta, režija Jan Cvitkovič, RTV Slovenija, Staragara, 2015).

Viri in literatura

Rogelj, Tea: Barišič, Ivo (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017040/#novi-slovenski-biografski-leksikon (25. junij 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine