Novi Slovenski biografski leksikon

Iz seznamov dijakov ljubljanske gimnazije je moč razbrati, da je Babnik v šolskem letu 1814/15, ob ponavljanju drugega gimnazijskega razreda, postal sošolec Franceta Prešerna. 1819 je ponavljal še šesti razred, 1820/21 pa je obiskoval prvi letnik filozofskega študija na ljubljanskem liceju. 1826–28 je izpričan kot pisarniški praktikant v registraturi ljubljanskega gubernija, 1834, ko se je poročil z Alojzijo Antonijo Mulich pl. Palmberg, pa je bil graščinski oskrbnik na Prežeku, katerega lastnik je bil Andrej Smole. Najkasneje 1840 je postal v Ljubljani zaprisežni vodja zemljiške knjige, 1847 pa okrožni uradnik. Po velikih reformah, ki so sledile revolucionarnemu vrenju 1848–49, ni bil več v državni ali deželni službi; 1859 je izpričan kot »privatni agent« (zasebni uradnik). Nazadnje je kot vdovec živel v ljubljanski mestni ubožnici.

Literarno je verjetno začel delovati kot prevajalec s poslovenitvijo 28. avgusta 1822 v Ljubljani uprizorjene enodejanke Golfani starec (izvirnik Augusta von Kotzebueja); ob izvedbah enodejanke 1848 je bil Babnik označen kot avtor. Pod različnimi psevdonimi je po 1825 v časopisu Illyrisches Blatt objavljal pesmi in uganke v nemščini. Pozornost je kmalu ponovno namenil gledališču in v Ljubljani doživel uprizoritev dveh deželnopatriotskih iger v nemškem jeziku. Njegova štiridejanka Herbert Freyherr von Auersperg je verjetno bila vzpodbuda tudi za slovensko pišoče avtorje (Bernard Tomšič, Boj pri Vudaški, Prijatel, 1855).

S pripovedmi, ki so se tematsko naslanjale na domačo zgodovino in ljudsko blago, kritikami in poljudnimi spisi je od vsega začetka sodeloval v Carniolii Leopolda Kordescha. Pozneje so njegovi tovrstni spisi izhajali tudi v Illyrisches Blatt. Februarja 1847 je objavil afirmativno kritiko Prešernovih Poezij. Franceta Prešerna, ki po njegovi sodbi ni imel vzora, a je sam postal vzor drugim, je štel za edinega pesnika na Kranjskem. Babnik je poročal tudi o Stanku Vrazu. Po marčni revoluciji se je vključil v delo Slovenskega društva, vendar je njegova priredba igre Der Zerstreuten Augusta von Kotzebueja z naslovom Zmešnjava čez zmešnjavo decembra 1848 vzbudila negodovanje Bleiweisovega kroga, češ da gre za vulgarno delo. Janez Bleiweis in njegovi pristaši so se bali, da bi Kordesch z Babnikovo pomočjo uresničil javno predstavljeno zamisel o ustanovitvi slovenskega narodnega gledališča, ki bi v kulturi onemogočila njihovo prvaštvo.

V spremenjenih okoliščinah ob nacionalni delitvi duhov se Babnik ni znašel. Sodeloval je še v Vodnikovem spomeniku 1859 in Franu Levstiku zaupal nekaj podatkov o svojem sošolcu Prešernu, njegovi spisi v nemških listih na Kranjskem pa niso več imeli prejšnjega odmeva.

Dela

  • Poesien des Dr. Preshérn, Illyrisches Blatt, 1847 (kritika).

Gledališka dela

  • Golfani star(e)c, po Avgust von Kotzebueju, 1822, 1848 (v Ljubljani), 1851 (v Celju).
  • Eva von Gall, oder Krains Treue, 1829 (v Ljubljani).
  • Herbert Freyherr von Auersperg, 1831 (v Ljubljani).
  • Zmešnjava čez zmešnjavo, po Avgust von Kotzebueju, 1848 (v Ljubljani).

Proza

  • Goldquelle, Carniolia, 1838.
  • Der Bluttstein, Carniolia, 1838.
  • Die Christnacht, Carniolia, 1838.
  • Der letzte Wurf, Carniolia, 1839.
  • Percennius, Carniolia, 1840.
  • Der Tag bei Wudaczky, Carniolia, 1840.
  • Der St. Annatag, Carniolia, 1844.
  • Die Hand, Illyrisches Blatt, 1846.
  • Die Schlange von Strobelhof : Vaterländische Sage, Illyrisches Blat, 1847 (izšlo tudi samostojno).
  • Eine krainische Judith, Blätter aus Krain, 1865.

Viri in literatura

  • Zbirka kopij arhivskega gradiva mag. Staneta Okoliša.
  • Der slowenische Verein über die Nationalbühne, Illyrisches Blatt, 12. 12. 1848.
  • Iz Celja, Kmetijske in rokodelske novice, 10. 12. 1851.
  • 100 Jahre der Laibacher Bühne, Blätter aus Krain, 13. 5. 1865.
  • France Kidrič: Prešernov kritik Buchenhain, Slavistična revija, 1, 1948, 19–26.
  • Ivan Grafenauer: Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi, Slovenski etnograf, 10, 1957, 97–112.
  • Boris Paternu: France Prešeren in njegovo pesniško delo, 2, Ljubljana, 1977.
  • Mira Miladinović Zalaznik: Das literarische und kritische Schaffen in der deutschen Zeitschrift Carniolia (Ljubljana 1838–1844) mit besonderem Hinblick auf das Vaterländische, Ljubljana, 1994 (doktorska disertacija).
  • Matjaž Birk: Nemška zgodovinska povest na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja, Slovenski roman, Ljubljana, 2002, 473–482.
  • Mira Miladinović Zalaznik: »Das einzige Wort 'svinja' (Schwein) welches vorkam [...] kann man [...] verzeihen, ohne daß [...] die Ehre der slovenischen Nation darunter leidet«: slowenisches Theater des 19. Jahrhunderts, Gedächtnis – Identität – Differenz : zur kulturellen Konstruktion des südosteuropäischen Raumes und ihrem deutschsprachigen Kontext; Beiträge des gleichnamigen Symposiums in Lovran/Kroatien, 4.–7. Oktober 2007, Tübingen, 2008, 73–83.
  • Metka Jostl: Trivial- und Kanonliteratur in den Blättern aus Krain, Maribor, 2013 (magistrsko delo).
  • Elektronska znanstvena besedila, Neznano in pozabljeno iz 18. stoletja na Slovenskem (januar 2016).
Grdina, Igor: Babnik, Jožef Anton (med 1798 in 1802–1873). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016560/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. avgust 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine