Kraigher, Boris (1914–1967)
Boris Kraigher leta 1958 / vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Boris_Kraigher_1958_(2).jpg (25. 8. 2016)

Primorski slovenski biografski leksikon

Kraigher Boris, družbenopolitični delavec, r. 14. febr. 1914 v Gradišču (Slov. Gorice), u. 4. jan. 1967 v avtomobilski nesreči pri Sremski Mi-trovici. Oče Lojze, zdravnik in pisatelj, mati Viktorija Juvančič. Osn. š. in gimn. je obiskoval v Lj., kjer se je 1932 vpisal na Gradbeno fak. U. Že od gimn. je simpatiziral s komunističnim gibanjem, na U je deloval v levičarskem klubu Triglav, 1934 je postal član KPJ, isto leto meseca nov. je bil zaprt in prebil dve leti in pol v zaporu v Sremski Mitrovici. Ko se je maja 1937 vrnil iz zapora, je nadaljeval s polit. delom in študijem; da se je preživljal, je delal kot tehnik v gradbenih podjetjih. Kot komunist pa je deloval v Slovenskem klubu, društvu Branibor ter pri Rdeči pomoči. Med 1937–40 je bil sekretar mladinske komisije pri CK KPS (ta je konec 1938 zrasla v Pokraj. komite SKOJ-a za Sjo.), bil je tudi član mladinske komisije CK KPJ (kasneje CK SKOJ-a), istočasno član okrož. komiteja KPS za Lj. Od febr. 1939 je bil zaradi pregona državnih organov v ilegali, 29. jun. 1940 je postal član CK KPS. Tudi po okupaciji Jsl. je ostal v ilegali, bil je sekretar okrož. komiteja KPS za Lj. in okrož. odb. OF. Ko je bil ujet Tone Tomšič, je postal vršilec dolžnosti org. sekretarja CK KPS. Maja 1942 je bil sprejet v Politbiro CK KPS, toda kmalu so ga It. ob raciji v Lj. ujeli in zaprli v Gonarsu. Iz taborišča je 31. avg. 1942 zbežal (skupaj s tovariši skozi izkopani predor), prišel v Brda in deloval nekaj časa na Prim. Sredi nov. 1942 se je vrnil na svoje prejšnje polit. delo. 20. maja 1943 je postal v. d. polit. komisarja glavnega štaba NOV in POS, 14. jul. pa komisar. Od okt. 1943 je bil član plenuma OF, SNOO in AVNOJ-a, 23. sept. 1944 pa član IOOF. Od okt. 1944 do začetka mar. 1944 je deloval v Politbiroju CK KPS in bil na polit. delu na Štajerskem. Potem je zaradi bližajočega se konca vojne odšel na novo dolžnost na Prim. in postal polit. sekretar oblastnega komiteja na Prim. Po vojni je bil do 17. jun. 1946 sekretar CK KP Julijske krajine, potem je v Lj. postal min. za notranje zadeve LRS. Konec jan. 1953 je postal član Izvršnega sveta LRS, od 15. dec. 1953 pa njegov preds. Od 25. jun. 1962 je bil podpreds. zveznega izvršnega sveta. Bil je zvezni in republ. poslanec in opravljal vrsto drugih odgovornih nalog. Za narodnega heroja je bil proglašen 5. sapt. 1953, bil je general-polkovnik JLA v rezervi. Kot podpreds. zveznega izvršnega sveta je vodil komisijo za pripravo gosp. reforme (1965), malo pred smrtjo je bil predlagan kot kandidat za preds. zveznega izvršnega sveta. Posmrtno je izšla knjiga O reformi (Lj.-Celje 1967). Objavil je več člankov, razprav in razgovorov, med njimi je omeniti razpravo O nesoglasjih ob slovenskem narodnem vprašanju (Delo, 17/1948, 11–42). Po K. se imenuje posebna nagrada, ki jo v SRS vsako leto podeljujejo za gosp. dosežke.

Prim.: O reformi, 1967, 281–83; Delo, št. 2–4, 1967; Sd 1967, 113–19; TV 15, 17. jan. 1967, št. 2; NRazgl 14. jan. 1967, št. 1; PV 1967, 49; Most 1967, št. 13–14, 79–80; Delo, št. 2–3, 1968.

B. Mar.

Marušič, Branko: Kraigher, Boris (1914–1967). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015760/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2018). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine