Novi Slovenski biografski leksikon

Osnovno šolo in dva razreda realne gimnazije je obiskoval v Peći. 1941 se je s starši preselil v njuno rodno mesto Kavadarci, kjer je nadaljeval gimnazijo in 1947 maturiral. V Sverdlovsku (Rusija) je 1947–48 študiral geologijo, 1948 se je vrnil v Jugoslavijo, bil aretiran in odpeljan na Goli otok, kjer je bil zaprt 18 mesecev. Pozneje je na filozofski fakulteti v Skopju študiral slavistiko in 1959 diplomiral. 1951–53 je pel v zboru skopske opere, od 1953 bil novinar pri Novi Makedoniji, 1957–90 dramski urednik RTV Skopje. Objavljal je poezijo, prozo in drame. V makedonščino je prevajal iz ruščine, slovenščine, srbščine, hrvaščine in bolgarščine. Bil je član društva pisateljev Makedonije.

Pesmi je objavljal v listu Mlada literatura (1952–54; list je tudi urejal) in drugih, predvsem literarnih revijah ter samostojnih pesniških zbirkah Grst smea in Neprebol. Knjižno je izšlo: novele Paradoksalni raskazi in Pettiot veter, romana Ohridski in Kuća na četiri vetra ter številne gledališke drame, npr.: partizanska Aleksandra, sodna Paradoksot na Diogen, psihološka Maturska večer. Uspele so radijske igre, mdr.: Dosje T-198; Čekor do esenta (Korak do jeseni); Ispoved na taksistot (Taksistova zgodba), vse tudi na Radiu Ljubljani, in TV drame, mdr. Zalez nad ezerskata zemlja (Zahod nad jezersko deželo, 6 nadaljevanj, na TV Ljubljani) o carju Samuelu, Kliment Ohridski (obe predvajani tudi na TV Ljubljani).

Literarni in gledališki kritiki, npr. Gane Todorovski, cenijo zlasti njegove drame s sodobno motiviko, ki za navidezno nepomembnimi problemi odkrivajo in osvetljujejo človekovo paradoksalno eksistenco. Veliko je pisal za mladino, zlasti igre za radio in pripovedno prozo, pogosto s fantastičnimi motivi in iz sodobnega življenja mladih.

Iz slovenščine je prevedel več temeljnih literarnih del, mdr.: izbor pesmi Franceta Prešerna in Aleksija Pregarca, Gregorja Strniše idr.; roman Martin Kačur in pet dram Ivana Cankarja: Za dobroto na narodot, Slugi, Kralot na Betajnova, Soblazna vo Šentflorijanskata dolina in Ubavata Vida; Draga Jančarja roman Galiot, eseje Josipa Vidmarja Odbrani esei idr. Prevajal je tudi iz ruščine (Stara persiska lirika idr.), hrvaščine (Japonska lirika) in bolgarščine (Nikola Jonkov Vapcarov: Pesni) idr. Njegove drame so bile prevedene v srbščino, hrvaščino, slovenščino, turščino in druge jezike, radijske, npr. Ne gledajte vo angelot, pa so prevedle in predvajale številne nacionalne radijske postaje, mdr. v Berlinu, Bratislavi, Budimpešti, Varšavi (1973), Bukarešti, Helsinkih (1974).

Nagrade: Sterijeva v Novem Sadu (za TV dramo Grst smea; objavljeno z naslovom Mali ludže, 1962); Kliment Ohridski v Ohridu (za radijski drami Ne gledajte vo angelot, 1972 in Koža za utrešninata¸1975); Zlato pero (za prevod romana Alekseja N. Tolstoja Petar Veliki, 1983) ter avtorske agencije Makedonije (za prevode pesniških dram Marine I. Cvetajeve Arijadna in Fedra; 1994; obe v Skopju in obe prejel skupaj s soprevajalko Tamaro Arsovski) in nagrado 11. oktomvri (za življenjsko delo, 1988) idr.

Dela

Poezija

  • Grst smea, Skopje, 1958.
  • Neprebol, Skopje, 1961.

Pripovedništvo

  • Paradoksaini raskazi, Skopje, 1972 (zbirka novel).
  • Kliment Ohridski, Skopje, 1989 (roman).
  • Kuća na četiri vetra, Skopje, 1991 (roman).
  • Pettiot veter, Skopje, 1992 (zbirka novel).
  • Nešto ubavo mi se slučuva, Skopje, 1996 (roman).
  • Seme na sramot, Skopje, 2008 (roman).

Dramatika

  • Kikot kraj rekata, Skopje, 1958.
  • Gradina na malite bogovi, Skopje, 1959.
  • Grst sreća, Kulturen život, 1961 (objavljeno z naslovom Mali ludže). (televizijska drama)
  • Grdiot Narcis, Razgledi, 1968. (televizijska drama)
  • Ne gledajte vo angelot, Sovremenost, 1970 (z naslovom Koktel za četvorica uprizorjeno na TV Skopje). (radijska drama)
  • Alexandra, Skopje,1973 (premiera: Narodni teatar Pilep, 1958).
  • Koža za utrešninata, Radio Skopje, 1974. (radijska drama)
  • Zalez nad ezerskata zemlja (Zahod nad jezersko deželo), Skopje, 1974. (televizijska drama)
  • Diogenov paradoks (Paradksot na Diogen), 1979. (radijska drama za Radio Ljubljana)
  • Taksistova zgodba (Ispoved na taksistot), 1980. (radijska drama za Radio Ljubljana)
  • Skok preku kož, Skopje, 1980, 1988 (z dramami Čekor do esenta, Maturska večer, Obrači idr.)
  • Emergency exit ali Zasilni izhod (Emergency exit ili Izlez vo slučaj na opasnost), 1984. (radijska drama za Radio Ljubljana)
  • Dosje T-198, 1986. (radijska drama za Radio Ljubljana)
  • Kliment Ohridski, TV Skopje, 1986 (2 dela tudi na TV Ljubljani). (televizijska drama)
  • Korak do jeseni (Čekor do esenta), 1991. (radijska drama za Radio Ljubljana)

Za mladino

  • Potovanje v Tadžetakomon (Patuvanje vo Tadžetakomo), 1980.
  • Zena, zvezdna hči (Zena, ćerka na svezdite), 1989.

Prevodi v tuje jezike

  • Tri zrna grašok (O treh grahih), Skopje, 1964.
  • Ivan Cankar: Martin Kačur, Skopje, 1965, 1976 (ponatis v Izbrani dela, I).
  • Branka Jurca: Marjanka seznalka (Marjanka Vseznalka), Skopje,1966.
  • Slovenečka poezija, Skopje, 1972 (Arsovski prevedel pesmi Janka Glazerja, Iga Grudna, Gregorja Strniše idr.).
  • Josip Vidmar: Odbrani esei, Skopje, 1975 (Arsovski napisal tudi spremno besedo).
  • Ivan Cankar: Izbrani dela, II, Skopje, 1977 (Za dobroto na narodot; Slugi; Kralot na Betajnova; Soblazna vo Šentflorijanskata dolina; Ubavata Vida; ponatisa posameznih dram 1986 in 2005).
  • France Prešeren: Poezija, Skopje, 1978, 1986 (Arsovski napisal tudi spremno besedo).
  • Drago Jančar: Galiot, Skopje, 1984.
  • Aleksij Pregarc: Temelite na mojata gradina (Temelji mojega vrta), Skopje, 1989.
  • Vitan Mal: Roki Rok, Skopje, 1990 (zbirka otroških zgodb).

Viri in literatura

  • Osebni podatki.
  • EJ
  • ES
  • Suvremeni pisci Jugoslavije, Zagreb, 1966.
  • Ko je ko u Jugoslaviji, Beograd, 1970.
  • Leksikon pisaca Jugoslavije, Novi Sad, 1972.
  • Janko Moder: Slovenski leksikon novejšega prevajanja, Koper, 1985.
  • Aleksandar Aleksev: Tome Arsovski ili ekzaltirana privrzanost kon životot i realnosta, Makedonskata kniževnost vo kniževnata kritika, IV, Skopje, 1974, 81–101, 364–365.
  • Vsak čas naj govori s svojim jezikom, Dnevnik, 8. 6. 1969 (zapisala Snežana Šlamberger).
  • Makedonska dramska besedila, Ljubljana, 2002.
  • IMDB, Tome Arsovski (maj 2014).
Buttolo, Franca: Arsovski, Tome (1928–2007). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013880/#novi-slovenski-biografski-leksikon (25. september 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine