Novi Slovenski biografski leksikon

Po preselitvi iz Novega mesta v Ljubljano (1906) je obiskovala dekliški licej (1907–13), nato abiturijentski tečaj 1913/14 na eksportni akademiji na Dunaju. 1915–19 je bila v uradniških službah, 1919 bolničarka pri borcih za severno mejo. Po 1920 je delovala v ženskih društvih, npr. v Ženski mednarodni ligi za mir in svobodo (Women's International League for Peace and Freedom), o kateri je 1923 objavila članek v Ženskem svetu, in PEN klubu. Od 1941 je sodelovala z OF (o uredniškem delu pri ilegalnem radiu Kričač je pisala v Borcu 1966), od januarja 1944 do konca vojne 1945 je bila v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Je prejemnica odlikovanj red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1963) ter bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1967).

Prve pesmi je pisala v protiavstrijski rokopisni list licejk Gospodična Cizara 1910/11, ki ga je tudi urejala in ilustrirala, hrani NUK. Za drugo številko je Ivan Cankar, prijatelj Kesslerjevih, napisal članek Moje življenje (primerjaj Ivan Cankar, Zbrana dela, XXII, 1975, 285–287; spomine Albrehtove v Naših razgledih 1968, 724). Lirsko poezijo, pogosto socialno, je objavljala v listih Jugoslavenska žena (Zagreb, 1918–19), Svoboda (1919–20), Ženski svet (1923–34), Nova obzorja (1952–58) idr. Po smrti je izšel v knjigi Ravensbriške pesmi cikel Noči brez zvezd, pretresljivo lirsko pričevanje o trpljenju v taborišču; nekaj teh pesmi je napisala še v Ravensbrücku.

Za otroke je objavljala pesmi v Novem rodu (1922–24), Zvončku (1929–31), od 1947 v Cicibanu, od 1949 v Pionirju idr. Najbolj priljubljene so izšle v zbirkah Orehi, Vesela abeceda, Pustov god in številnih slikanicah. Večinoma so tradicionalne, z značilnostmi mladinske poezije Dragotina Ketteja in Otona Župančiča; nekatere so uglasbili Peter Lipar, Slavko Mihelčič, Karol Pahor. Uspeli sta zbirka črtic Lupinica in mladostni spomini na družinski gradič Draškovec pri Šentjerneju Nekoč pod Gorjanci. Igrica Punčka se je vrnila je bila izvajana na Radiu Ljubljana 1951 in 1964. Prozo in poezijo je prevajala iz nemščine, češčine, bolgarščine, srbščine in hrvaščine, največ za otroke.

Dela

Poezija

Mi gradimo, Ljubljana, 1950.
Orehi, Ljubljana, 1950 (uganke).
Vesela abeceda, Ljubljana, 1955 (1956, 1959, 1962).
Pustov god, Ljubljana, 1965.
Ravensbriške pesmi, Murska Sobota, 1977 (soavtorica Katja Špur).

Proza

Lupinica, Ljubljana, 1957 (1972, 1978, 1995, 2005; prevedeno: Lupinica, Titograd, 1959.)
Nekoč pod Gorjanci, Ljubljana, 1960.
Babica in trije vnučki, Ljubljana, 1964.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Študijska knjižnica Novo mesto, zapuščina.
Slovenska bibliografija.
ES
Leksikon pisaca Jugoslavije, Novi Sad, 1972.
Janko Moder: Slovenski leksikon novejšega prevajanja, Koper, 1985.
Slovenska književnost, Ljubljana, 1996.
Poskusna gesla za novi SBL, Ljubljana, 2000.
Meta Sever: Kako bogato utegne biti življenje, Naša žena, 1965, 379–380 (jubilejni članek).
Mara Čepič: V spomin Veri Albrehtovi, TV-15, 9, 1971, št. 23 (nekrolog).
Dušan Moravec: Slovo ob grobu : Vera Albrehtova, Naši razgledi, 11. 6. 1971 (nekrolog).
F. N. [Franc Novšak]: Vera Albrehtova, Delo, 26. 5. 1971 (nekrolog).
Janez Kajzer: Gospodična Cizara, Jana, 1976, št. 45, 30–31.
Bogo Komelj: Pesnica, pisateljica, prevajalka Albreht Vera, Dolenjski razgledi, 13. 3. 1980.
Antologija slovenskih pesnic, I, Ljubljana, 2004.Antologija slovenskih pesnic, I, Ljubljana, 2004.
Megi Rožič: Tematizacija političnega nasilja in represije v delih slovenskih literarnih ustvarjalk, Ljubljana, 2013.
Buttolo, Franca: Albreht, Vera (1895–1971). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013830/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine