Novi Slovenski biografski leksikon

V Ljubljani je obiskoval I. realno gimnazijo (1932–40) in študiral gradbeništvo na Tehnični fakulteti (diplomiral 1951). Izpit za pooblaščenega inženirja je opravil 1953. Najprej je bil projektant na Zavodu za urbanizem Slovenije (1951–52), nato vodilni projektant v Projektivnem ateljeju (1953–72) in projektivnem biroju Gradisa do upokojitve (1973–82). Z iniciativnim študijem je postal statik-konstruktor in odgovorni projektant nosilnih gradbenih konstrukcij. Izdelal je statični konstruktivni del projektov za veliko stanovanjskih (med drugim stolpnice v Ljubljani, Celju, Velenju, Trbovljah, Novi Gorici) in industrijskih objektov (med drugim za papirnico v Sladkem Vrhu, Natron v Maglaju, Perutnino na Ptuju, mlekarno v Arji vasi, tovarno krmil v Sremski Mitrovici). Za most čez Savinjo v Celju ob železniški progi je izdelal celotni projektivni elaborat. Njegov inovativni prispevek je bila uvedba opažnega sistema Outinord v Srbiji. Samostojno je 1972–80 pripravil računalniške programe za pogosto uporabljene konstrukcije (za neprekinjene nosilce in skeletno-okvirne konstrukcije, nosilce na elastični podlagi). Odlike njegovih del so logičnost konstruktivne zasnove, varnost in gospodarnost.

Viri in literatura

Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
Poskusna gesla za novi SBL, Ljubljana, 2000.
Lapajne, Svetko: Adamič, Franc (1922–2016). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013780/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine