Primorski slovenski biografski leksikon

Kacin-Wohinz Milica (Emilija), zgodovinarka, r. 13. okt. 1930 na Reki pri Cerknem, živi v Ljubljani. Oče Dominik, uradnik (gl. čl.), mati Emilija Brezigar iz Morskega pri Kanalu. Obiskovala je osn. š. na Reki in v Cerknem, med NOB kurirka, po vojni opravila pet letnikov tečajne gimnazije v Postojni (1945–47), železniško tehn. š. v Lj. (1947–50), zaposlena kot gradbeni tehnik pri Podjetju za vzdrževanje proge Nova Gorica (1950–52), ob delu opravila maturo v Lj. (1952), diplomirala iz zgod. na Filoz. fak. lj. U (1958) in dosegla doktorat iz zgod. znanosti na isti U (1970). Zaposlena v arhivu CK ZKS (1957–59), nato na Inštitutu za zgod. delav. gibanja v Lj. kot raziskovalka, od 1980 znanstveni svetnik, od 1979 ravn. Inštituta. K-ova je od 1958 objavila 104 dela; to so: knjige, razprave, članki, pregledi, viri, poročila, ocene itd. Večino je posvetila Slovencem, ki so prišli po prvi svet. vojni pod It. Prva leta je podrobno obdelala v knjigi Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, 1918–1921 (Mrb 1972). To je njena dopolnjena in nekoliko predelana disertacija in je zanjo prejela nagrado sklada B. Kidriča (1974). Avtorici se je posrečilo, da je smela uporabljati dokumente iz centralnega drž. arhiva v Rimu. Tako je mogla tudi že znane podatke kritičneje osvetliti in jih marsikje pokazati v novi, dotlej neznani luči, veliko pa je povedala povsem novega. V nasprotju z vrsto pozitivnih ocen v Jsli. in It. je nekatera stališča v knjigi ostro kritiziral D. Kermavner v delu Temeljni problemi primorske politične zgodovine (Lj. 1977) z očitki o podcenjevanju delavskega in opravičevanju narodnjaškega gibanja, čeprav išče K-ova v skladu s povojnim slov. zgodovinopisjem v tem prvem delu predvsem prisotnost socialistov in komunistov med Slovenci in se manj posveča narodnemu političnemu društvu Edinost, ki je zajemalo večino primorskih Slovencev in izdajalo dnevnik istega imena. Odgovor K-ove Kritične pripombe k metodi in vsebini in drugih slov. zgodovinarjev je v Razpravi o knjigi D. Kermavnerja (PZDG XVIII/XIX/1978–79, št. 1–2) ter v članku O »razrednem« in »narodnjaškem« na Primorskem (PZDG XX/1980, št. 1–2). Nadaljevanje prve knjige je delo Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev, 1921–1928, ki je izšlo v dveh zvezkih (IZDG, Lipa, ZTT, Koper 1977). V njem je obdelala osem let primorske zgod.: od uradne priključitve k It. po rapalski mirovni pogodbi do nasilnega konca legalnih slov. organizacij in njihovega tiska. Tudi to delo temelji na obsežnem študiju arh. gradiva v It., zlasti centralnega drž. arh. v Rimu in arh. KPI v Gramscijevem inštitutu, arh. gradiva v Slov., it., slov. in hrv. časopisja dvajsetih let na Prim. in v Jsli, stenografskih zapiskov it. parlamenta, korespondence politikov, zapuščine vodilnega trž. politika dr. J. Vilfana (gl. čl.) idr. Pregled celotne zgod. Slov. v It. je podala v knjigi, ki jo je napisala skupaj s Ferencem in T. Zornom, Slovenci v zamejstvu (Lj. 1974), in v razpravi Slovenci v Italiji med dvema vojnama v knjigi Zgodovina Slovencev (Lj. 1979). Ob teh osnovnih delih pa je K-ova napisala več razprav in referatov za znanstvena posvetovanja, ki zadevajo posamezne dejavnike slov. prim. zgod. Važnejše so: Tržaška mladina v narodnoosvobodilnem boju (PZDG 1/1960, št. 2); Parlamentarne volitve in politične razmere v Julijski krajini 1921–1924 (PZDG V/1965, št. 1–2); Protifašistično gibanje v Julijski krajini (PZDG VI/1966, št. 1–2); L'»eccezione« della Venezia Giulia (Il Ponte 1977); Revolucionarno gibanje v Julijski krajini v letih 1920–1921 (Zbornik radova – Problemi sjevernog Jadrana, Reka 1972); Appunti sul movimento antifascista sloveno della Venezia Giulia (Quaderni 11/1972, Rovigno); Narodno-revolucionarno gibanje na Primorskem v luči politike in taktike KPI (v zborniku Elementi revolucionarnosti v polit. življenju na Slovenskem, Lj. 1973); Storiografia jugoslava sulla Venezia Giulia 1918–1945 (Bollettino dell'Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel F.-V. G., 11/1974, št. 2); L'antifascismo sloveno e croato durante il ventennio (Ibid. VI/1976, št. 2–3); Pogledi KPI na narodno vprašanje pri Slov. in Hrv. v Jul. krajini (1923–1927) (Jsli. istorijski časopis 1976, št. 3–4); Ljudsko-frontno povezovanje Slovencev v Italiji (Zbornik ob štiridesetletnici ustanovnega kongresa KPS, Lj. 1977); Tržaški slov. socialisti v letu 1918. I socialisti sloveni di Trieste (PZDG XVII/1977, št. 1–2); Il movimento nazionale sloveno-croato durante l'opposizione dell'Aventino (1924–1925) (Quaderni IV/1977, Pola); Nacionalno vprašanje Slovencev in Hrvatov v It. v politiki it. komun. partije (1921–1940) (ZČ 1978, št. 3); O stališčih KPJ in KPI do nacionalnega vprašanja v Jul. krajini med obema vojnama (GorLtk 1980); II partito comunista d'Italia dì fronte al problema nazionale della minoranza. L'imperialismo italiano e la Jugoslavia (Atti del convegno italo-jugoslavo, Ancona 1981); O VI. Martelancu (PZDG XX/1980, št. 1–2). Manjše razprave so še: L'occupazione ital. in Slovenia (Resistenza-Giustizia e libertà, Torino 1965, št. 12; 1966, št. I, 3, 5); Ob trideseti obletnici drugega trž. procesa (Borec 1971, št. 12); Slov. društva in fašizem. Ob stoletnici ustanovitve društva Edinost v Trstu. Odlomek iz razprave (NRazgl 1974, št. 22); Upravna reorganizacija Jul. krajine leta 1923. Prvi raznarodovalni ukrep faš. vlade (JKol 1976). Objavila je več virov, npr.: Iz dokumentov o preganjanju gor. nadškofa mons. Fr. B. Sedeja (IdrR 1970, št. 3); Iz arhiva KPI o slov. vprašanju. Poročilo Ign. Siloneja iz apr. 1927 in pripombe Rugg. Grieca (GorLtk 1979, št. 6); Viri za zgod. komun. stranke na Slov. 1919–1921 (kolektivno delo, K-ova II. del o Primorski, Lj. 1980); Bazovica. Pred 50 leti je bil v Trstu proces proti narodnorevolucionarni organizaciji Slovencev (Delo 1980, št. 203, 209, 215, 221, sobotna pril.). Poleg tega je napisala vrsto ocen in poročil, kakih 15 življenjepisov, več kronoloških pregledov z drugimi, nekaj prevodov, z Daretom Jerškom in Alenko Nedog pa knjigo Oris mladinskega gibanja na Slovenskem (Lj. 1963). S svojim delom se je K-ova uveljavila kot glavni strokovnjak za zgod. Slovencev pod It. med obema vojnama, zato je bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem (1979).

Prim.: Osebni podatki; Bibliografija sodelavcev IZDG, 1959–1969 (Lj. 1969) in 1969–1979 (Lj. 1979); V. Melik, Knjiga o primorskih Slov. pod. It., TV-15, 12. apr. 1973; Isti, PZDB, 1–2, 1974, 326–27; T. S., Sloveni in Italia, Bollettino I, Trst okt. 1973, št. 1; B. Gombač, Razredni in nacionalni boj Primorcev v raziskavah dr. Milice K.-W., PDk 1. maja 1977; Isti, Odkod te nove sile, Dan, Trst 1978, št. 75–76; D. Kermavner, Temeljni problemi primorske polit. zgod. (Lj. 1977); Razprava o knjigi dr. D. Kermavnerja (PZDG XVIII/XIX/ 1978–1979, 67–107); D. Željeznov, Laični zapis o zgod. prim. Slov. 1921–1928, PDk 26. febr. 1978; M. Pacor, Questioni nazionali e di classe nella Venezia Giulia 1921–1928, Qualestoria VI, št. 2, Trst sept. 1978; Isti, Italia contemporanea, zv. 115, 1978, 80–84; PDk 26. febr. 1978; 6. apr. 1978; Dnevnik 10. febr. 1978.

Jem.

Jevnikar, Martin: Kacin-Wohinz, Milica (1930–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013440/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2017). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine