Gorše, France (1897–1986)

Gorše France, kipar, grafik, r. 26. sept. 1897 v Zamostecu pri Sodražici na Dolenjskem (7. od 12 otrok). Oče Martin, knjigovez, mati Marjeta Brinšek. 1908–12 obiskoval osn. š. v Sodražici, od 1912–14 obrtno š. v Lj. (prof. Repič). Od 1915–17 je bil na it. fronti v okolici Pordenona (Trarisenabteilung). 1920 se je vpisal na zgb Akad. za lik. um. (Valdec, Frangeš, Meštrović), diplomiral pri Meštroviću 1925 in za odličen uspeh prejel Meštrovićevo nagrado. Po diplomi je veliko potoval (Benetke, Padova, Milan, Firence, Rim, Praga). 1925 se je preselil k bratu Martinu, žpk v Vremah. Od 1926–28 je bival v Trstu, nato se preselil v Gor. (na gor. občini registr. šele 27. jan. 1930) v ul.. dei Cipressi 4 (danes Duca d'Aosta). V ul. Tre Re (danes XXIV Maggio) si je v hiši na vogalu z ul. Codelli uredil atelje. Ob koncu 1930 se je preselil v Lj., kjer je odprl atelje, 1944 tudi privatno um. š. na Kolizeju št. 13 (med drugimi učenci tudi Drago Tršar, Marjan Tršar, Bogdan Borčič, Milan Bizovičar). 1934 izvoljen za tajnika Društva slov. lik. umetnikov v Lj., 1936 pa bil med ustanovitelji revije Umetnost in postal njen upravnik. 1945 se zopet preselil v Trst. Od š. leta 1945–46 do 31. dec. 1951 poučeval zgod. um. in risanje na znanstvenem liceju in učit. Od 1947 do 1951 sodelavec na radiu Trst A (kot likovni poročevalec in kritik). 14. febr. 1952 se odselil v Cleveland (ZDA), kjer je odprl atelje. 1959 se je prvič vrnil v Evropo. 1964 se preselil v New York. Od tedaj se pogosto vračal v domovino na daljša zdravljenja. 1969 je prvič obiskal Št. Jakob v Rožu na Koroškem in začel resno misliti na vrnitev v Evropo. 1971 se vrnil in se naselil v Rimu. 31. maja odprl galerijo Gorše v Kortah, 1972 pa kupil Vrbnikovo domačijo v Svečah in se tja naselil 25. maja 1973. 1974 je v novem bivališču odprl atelje, naslednjega leta pa stalno zbirko svojih del. Sedaj pripravlja tudi formo vivo v vrtu pred hišo. 23. okt. 1977 mu je društvo Kočna iz Sveč priredilo proslavo ob 80-letnem jubileju. Gorše je začel s širšim um. delovanjem v Gor., čeprav je prejel nekaj naročil že kot študent na akad. 1928 ob naselitvi v Gor. je v svojem ateljeju pripravil prvo razstavo. Pred tem je istega leta razstavljal samo v Umetn. krožku v Trstu (le eno delo). 1928 mu je ministrstvo za javna dela naročilo Križanje (za žpk c. v Šempetru), Brezmadežno (za žpk c. v Opatjem selu) in Angela miru (za žpk c. v Devinu) kot vojno odškodnino. 19. maja 1929 je odprl v svojem ateljeju drugo razstavo, na kateri je po pisanju tedanjih časopisov razstavil 50 del. Razstava je vzbudila veliko zanimanja tudi v it. kult. krogih. O razstavi so poročali it. listi, sicer Slovencem nenaklonjeni. Od 8. do 26. dec. 1929 se je udeležil skupinske razstave (poleg Jožeta Srebrniča, Maksa Fabianija, Vena Pilona) v palači Attems v Gor., kjer je razstavil štiri dela: Osnutek za Pieta, Potepuha, Berača in lesoreze ilustr. pravljice. 1930 je na beneškem bienalu predstavil plastiko Mati z otrokom. 6. okt. 1935 ob odprtju prostorov posvečenih Safroniju Pocariniju v palači Attems v Gor. je razstavil portret Sofronio Pocarini. 1935 skupno z M. Malešem in A. G. Kosom ustanovil umetn. skupino Trojica. 1936 v Lj. priredil retrospektivno razstavo in sodeloval tudi na kasnejših razstavah slov. mod. umetn. 1948 priredil v gal. San Giusto samostojno razstavo ob svoji 50-letnici. Že takoj po prihodu v Cleveland je začel prejemati naročila posameznikov (portreti K. Mauserja, 1952, A. Grdine, 1952, E. Abramoviča, 1952, Marion Kuhar, 1952). Poleg velikega števila samostojnih plastik, ki so večinama pri zasebnikih v Clevelandu, Chisholmu, Torontu, Washingtonu, New Yorku, prejemal tudi naročila za opremo cerkva (c. Marije Pomagaj v Torontu, c. Brezmadežne v New Torontu, c. sv. Jožefa v Chisholmu – Minnesota). G-tova dela hrani tudi Galerie International v N. Yorku (npr. Angel 1963, Zmaj 1963, Sv. Ciril 1966, Sv. Metod 1966, Prerokinja 1966). V Ameriki je G. imel veliko število razstav (npr. Cleveland 1952, Buenos Aires 1954, Toronto 1954, New York 1959, Chicago 1962, Cleveland 1963, New York 1969, Hamilton 1971). Od 13. do 28. nov. 1970 razstavljal v Galeriji Slama v Clcu (64 del). Po vrnitvi v Evropo sprejel naročila za opremo kapele pri šolskih sestrah v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem, za c. sv. Cirila in Metoda na Teznem pri Mariboru 1971, za kapelo duh. vaj v Tinjah na Koroškem, za kapelo pri jezuitih v Dravljah (Lj.) in za kapelo pri salezijancih v Želimljem in izdelal Križev pot za kapelo v Trbovljah, 1972 za d. str. kapelo na Rakovniku v Lj. Novejša dela: Križani 1973 (žg. glina, Lučana Budal, Gor.), Sanje 1973 (bron, M. Terpin, Gor.), Osnutek za Križev pot 1974 (risba, A. Košič, Gor.), Baraga 1974 (župnišče lj. stolnice), Abraham 1975 (žg. glina), Negativne in pozitivne forme 1975 (baker), Vrtna plastika št. 1 1975 (les), Križani 1976 (žg. glina, M. in D. čotar, Gor.), Žanjica (bron, A. Košič, Gor.), Jože Peterlin 1976 (Trst), Ivan Cankar 1976 (š. pri Sv. Jakobu, Trst), Kmečke žene 1976 (risba, A. Vetrih, Gor.), Baraga 1976 (bron, Slov. letovišče, Toronto), A. M. Slomšek 1977 (um. kamen, MD Clc), (op. ur.: ) 1977 (bron, L. Budal, Gor.), Alegorija duhovnosti 1977 (žg. glina, zas. last, Gor., ista bron), Baraga 1978 (bron, Trebnje). 1972 je bila že postavljena v Kostanjevici na Krki velika G-tova retrospektivna razstava, a je odpadla. Izšel je katalog (F. Stelè) z bogato lit. o G-tu in izčrpnim seznamom nj. razstav in del (sestavil Lado Smrekar). V katalogu pa ni del Sestrici (Tanja in Marijica Mermolja) 1928, les, relief (L. Mermolja, Gorica), Otroška glava (France Mermolja) 1928, žg. glina (L. Mermolja, Gorica), Dante 1928, les, relief (druž. Bednarik, Gor.), Prerok, dat. ni, risba (družina Bednarik, Gor.), Sestrici in bratec 1928, les, relief (V. Bitežnik, Gor.), Tri gracije, dat. ni, risba (M. Bitežnik, Trst), Plesalka 1929, les (L. Mermolja, Gor,), Dedek in babica 1929, les, relief (priv. last, N. Gorica), Marija sign. ni, verj. okt. 1929, mavec (priv. last, N. Gorica), Ženski akt 192(9?), mavec (priv. last, N. Gorica), Portret g. in gospe Rusija, les, relief (zas. last, Gor.), Marija z Detetom 1930, lip. les (žpk. c. v Biljah), Kovač 1930, les (muzej Revoltella, Trst), Križani 1935, žg. glina (V. Bitežnik, Gor.), P. Trubar 1939, bron (M. Terpin, Gor.), Marija z Detetom 1942, bron, relief (druž. Vetrih, Gor.), Merjasec dat. ni, les (druž. Vetrih, Gor.), Skladatelj Mirko Filej 1967, orešec (Katoliški dom, Gor.), Dve materi 1970, žg. glina (A. Košič, Gor.), Materinstvo 1971, bron, relief (A. Košič, Gor.), številna dela pri zasebnikih na Goriškem, Tržaškem, v Sji, Jsli in po svetu še niso registrirana. Na svoji dolgi umetn. poti je G. prejel tudi več nagrad in odlikovanj (npr. 1929 srebrno odličje v Umetn. krožku v Trstu, 1937 nagrado in naročilo za plastiki Kmetijstvo in Industrija v Zvezni skupščini v Bgdu, 1943 nagrado za Kopalko, sedaj na fasadi kopališča Ilirija v Lj., 1969 nagrado in naročilo za reliefe v slov. kapeli Marijinega svetišča v Washingtonu, 1969 odlikovanje ob avdienci pri papežu Pavlu VI.). G. se je poskusil v vseh kiparskih tehnikah in jih izredno obvladal. V začetku je raje uporabljal trše materiale (kamen, marmor), vzporedno pa tudi bron, žgano glino in les. V ZDA okr. 1960 ustvaril novo tehniko, orešec, ki odgovarja tudi stilnemu premiku v njegovi umetnosti. Zadnja deta se vrača k tršim materialom. Od začetnih vplivov Meštrovića, pa tudi Rodina in Maillola, ki G-ta vpeljejo v svet 'krepkih form in čvrste vitalnosti, se je umetnik z odhodom v ZDA pomikal v vedno večjo abstrahiranost. Zorijo poduhovljene oblike, ki jih podpira tudi uporaba lažjega materiala, orešca. Po vrnitvi v Evropo se G. zopet bliža trdnejšim oblikam in včasih skoraj ljudskemu izrazu. G-ta lahko označimo kot enega izmed največjih slov. kiparjev. Gojil je tudi grafiko in risbo, tako: oprema za NašČ 1928–29, za SIs 1929, za KolGMD 1930, 1931 – platnice in mesečna zaglavja –1939 mesečna zaglavja – za knjigo Naši paglavci Ivana Trinka, za pesmarico Gospodov dan (1930), za Rokovnjače v Mladi setvi, za Janežičevo pesniško zbirko Romar s kitaro, za Volčičevega [= Lovrenčičevega] Duhovina, za Vrečarjev molitvenik Kristus kraljuj, za Prešernov Krst pri Savici (Slov. Prosveta, Trst 1949). Nekaj G. del, ki so jih do danes imeli za znana, so izginila (npr. Brezmadežna 1929, iz Opatjega sela, Ecce homo 1947, Galleria Papale, Vatikan, Dva angelca, c. sv. Ivana, Devin) ali menjala nahajališča (npr. Prošnja 1937, les, Pieta 1938, bron, relief, Tesar Sv. Jožef delavec 1970, žg. glina niso več last G-ta, ampak A. Košiča, Gor.; Baraga 1953, prej v Domu slov. sester v Rimu, sedaj pri šolskih sestrah v Lj. v Ključavničarski ulici). G. je napisal tudi več člankov o umetnosti.

Prim.: Mali list 1927, 21. jan.; NašČ 1928, št. 12; Sls 1929, 408–409; L'Idea del Popolo 1929, 26. maja; Catalogo della II esposizione goriziana di belle arti 8–26 dic. 1929; Albreht Ivan, Umetnost na naših grobeh, Lj. 1936; R. Ložar, Kipar F. G., 1938; Četrta razstava um. skupine G. A. Kos, M. Maleš, F. G., Lj. 1938; II Piccolo della Sera 1941, 26. maja, 24. jun.; F. Šijanec, Kipar F. G., slikar M. Maleš, Lj. 1942; SlovPrim 1948, 21. apr.; Cossar, Storia; Stale, Umetnost; Šijanec; ELU II, 407–408; Civico Museo Revoitella – Trieste, Galleria d'ante moderna, Catalogo delle opere, Trieste 1967; KatG 1969, 4. dec.; Baraga v Goršetovi umetnosti, Toronto 1969, 160462; ZbSS, 209–210 s sl., 141–145 (3 reprod.); F. G. – Galerie Slama, Klagenfurt 13.–28. nov. 1970; KatG 1970, 3. dec.; Slovenska država 1971, 1. mar. – 1. apr.; Kleine Zeitung 1971, 28. apr.; Menaše; John A. Arnez –Rudi Vecerin, Studia Slovenka VIII – Sculptor F. G., New York – Washington 1971; Delo 1972, 11. apr.; F. Stelè, G. (katalog), Kostanjevica na Krki 1972 (lit., seznam del, seznam razstav); KatG 1972, 12. okt.; KatG 1973, 5. apr.; M(Trst) 1973, 11–12; NL 1973, 22. nov.; ZbSS 1973–75, 377–78 (F. P., Zdomska likovna um., s 3 raprod.); Ognjišče 1974, 4 s sl.; Gosp 1975, 12. sept.; M(Trst) 1976, 5–6 s sl.; M(Trst) 1977, 9; Glas Slov. kult. akcije 1977, sept.–okt.; Naš tednik 1977, 22. sept., 20. okt.; Družina 1977, 6. nov.; Osemdesetletnica kiparja G–a, Sveče 1978; Družina 1978, 27. avg.; Gosp 1978, 22. sept.; M(Trst) 1978, 8; IS 1926, 79 (reprod.).

V-č