Primorski slovenski biografski leksikon

Franko Doloroza (pri krstu Vida Valentina Marija), nabožna pesnica, prevajalka in publicistka, karmeličanka (OCD), zadnja priorica Karmela na Selu (Lj.), r. 14. febr. 1898 v Solkanu, u. 27. jan. 1976 v Lj. Oče Alojzij, odvetnik, politik in družbeni delavec (gl. čl.), mati Gabrijela Doljak. Ljudsko š. je obiskovala v Solkanu, potem je bila gojenka pri gor. notredamkah. 1915 se je družina preselila v Lj. Tu je diplomirala na liceju, nato je poučevala v Trnovem pri Ilirski Bistrici v samostanski š. V Karmel na Selu je vstopila 1921, zaobljube opravila 1923, od 1927 do 1941 je bila subpriorica, od 1944 do 1948 priorica, ko je bil samostan razpuščen, oz. do 1969, ko je bil pravno začet Karmel v Mengšu. F.-ova je od 1948 bila izven redovne skupnosti v Mengšu z dovoljenjem redovnih in cerkvenih oblasti, da je stregla bolnim sestram in pozneje skrbela za samostansko hišo (nekdanje spiritualovo domovanje ob samostanu, ki je bil kasneje podrt). V redovni skupnosti je bila spočetka zakristanka, potem pa se je popolnoma posvetila književnemu delu, vodstvu Karmela ter zaupanih ji sester. Posebnega pomena je bilo njeno delovanje, ker je bil Karmel v času, ko je postala subpriorica, tako rekoč nemški. F.-ova je bila tista, ki je začela prevajati redovne predpise in molitve v redovni skupnosti v slovenščino. Z vnemo se je potem lotila populariziranja zgodovine slov. karmeličank, svetnikov karmel. reda, pripravila za notranje potrebe samostana vrsto razmišljanj, nagovorov itd. za različne prilike (preobleka, obljube itd.). Med izvirnimi deli so: Karmelski spomini (Lj. 1939), Duhovne vaje v pripravo na sv. obljube (tipk.), Pridi, nevesta (premišljevanje za preobleko; tipk.). Med izvirnike in priredbe je treba šteti dela, kakor: Rože sv. Male Terezije (1927), Mati s prebodenim srcem (1930), Karmelski škapulir (1942), Mala Terezija – pomagaj mi (devetdnevnica), Sv. ura z Marijo, Misijonska sv. ura, Z Jezusom na Oljski gori. Večja dela so njeni prevodi: Sv. Terezija Deteta Jezusa, Povest duše (Lj. 1940; druga izd. z vključenimi teksti iz Terezijinih avtobiografskih spisov izšla v redakciji Z. Revna v Mengšu, 1974), R. Plus, Bog v nas (1938), Zadnje besede sv. male Terezije D. J. (1934), Duhovna lepota in bogastvo sv. Terezije D. J. (1934), Considine, Verno srce – veselo srce (1936), isti, Jasnine (1938), Anica (Anica pl. Guigue), 1930. Poleg tega je poskrbela, da so prevedli Življenjepis sv. Terezije Velike (1974), medtem ko je Duhovni grad še v rkp. Kot pesnica je pisala pretežno prigodno liriko, bodisi nabožnega značaja bodisi svetno. Tematsiko se je gibala med nabožnimi motivi, ki jih je nudil njen duhovni svet karmeličanke (npr. pesmi o sv. Tereziji: Moj Bog, jaz ljubim Te, Mlada svetnica naših dni, O sv. mala Cvetka; o sv. Jožefu: O sveti Jožef, ti vsekdar; Jožef, prisluhni; Sv. Jožefu; o karmelski in lurški Mariji), kakor tudi več novomašniških in duhovniških. Nekatere njene pesmi je uglasbil V. Vodopivec, npr. Sv. Mali Tereziji (1933), Sv. Jožef (1934), Sv. Tereziji Veliki (1935), Sv. Janez od Križa (1935), Jezus ti si moja sreča (1936), Ti si nas ljubila (1937), Flos Carmeli! (1937), Varstvo sv. Jožefa (1938), Le spavaj, sladko Detece. Pretežno so ostale vse v rkp. F.-ova je bila po materi v sorodstvu s pesnico in pisateljico Pavlino Pajkovo.

Prim.: krstna knjiga Solkan; dopis Karmela v Mengšu (akt. 1977); dopis Z. Revna (okt. 1977); spomini in izjave sorodnikov; rkp. beležnice Vinka Vodopivca.

Brj.

Brecelj, Marijan: Franko, Doloroza (1898–1976). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009080/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine